We all want to love and be loved

Ura 4.25. Spala sem. Čeprav ne globoko. Naenkrat sem začutila dih za svojim ušesom in slišala besede: »Zbudi se … Malo bova zavezala oči …«

Jaz pa sem vzdihnila in rekla: » Pa ne ob tej jutri … Jutri se morem zgoda..«

Njegov kazalec sem začutila na svojih ustnicah in takoj za tem miren: »Pšššššš ... Vstani in mi zaupaj, ter sledi.«

Malo godrnjava sem se vstala s povezanimi očmi in se slepo prepustila vodenju. Šla po stanovanju do stopnic, ki so vodile na streho.

»Kaj je zdaj zgoraj, razen ščurkov, pa še hladno je,« sem razmišljala pri sebi. Odgovor sem imela pred seboj že naslednji trenutek. 2 stola z odejo, dva kozarca z vodo in nekaj svečk. V ozadju pa lunin mrk v prekrasni rdeči preobleki.

V tistem trenutku mraza nisem več čutila, ker mi je postalo toplo pri srcu. To je nekaj najlepšega.

Usedla sva se na stol in objeta uživala v pogledu na luno, ki je vedno bolj začela kazati svoj sijaj. Bila sem srečna in po dolgem času sem v srcu začutila globok mir.

»Kako malo je potrebno za srečo in smešno je, da ravno na te male trenutke pozabimo,« sem premlevala.

Ko sem videla kozarca napolnjena z vodo, sem vedela, to je to. Po moje … In nazdravila sva … Zdravica je zvenela takole: »Ob čudni luni, ob še bolj nenavadni tebi, nazdravljam na te zadovoljne modre iskreče se oči. Ker vem da če boš ti srečna, bom srečen tudi jaz..«

»Kako osladno,« sem pripomnila (izzivalno in z nasmeškom).

Z izzivalnim nasmeškom, Evelina (;

P.S.1.: Ne belite si glave, kdo bi to lahko bil, ker se mogoče motite (:

P.S.2.: Podarite drugim (ljubljenim), nekaj kar jim bo naredilo iskreče se oči. Podarite mami šopek rož, kar tako … Podarite obisk babici, na katero čist slučajno pozabljate. Podarite sebi, karkoli si zaželite. Ker lahko, ker je lepo in ker se boste počutili … Sami preverite, kako! In seveda, ne pričakujte ničesar v zameno, ker če boste pričakovali, v dajanju ne boste uživali. *:

Najlepši dnevi mojega življenja ali kako preživeti dopust na Fuerteventuri II

Četrti dan ali izlet po severu otoka

Zadnji ponedeljek v juniju smo z družino naredili mali krog po severu otoka. Prva postojanka je oddaljena le nekaj minut vožnje iz mesta Corraleja, v katerem živim. V La Olivi je nastanjena naša občina in čeprav se na pogled zdi, da tam za videt ničesar ni, je meni zelo pri srcu. Tja sem hodila en mesec na pilates in prav vedno, sem se izgubila v vasici in pozabila na čas. Večina si ogleda samo znamenito cerkev v samem centru. Kakšna škoda, ker vasica ponuja veliko več od Centra za umetnost do različnih muzejev in še česa.

Napis iz soli

Takoj po kratkem postanku smo se odpravili do razgledne točke, kjer se lahko posladkate, kaj popijete in si ogledate maketo otoka. Ker pa je bil ponedeljek je bilo vse zaprto, zato smo mi samo uživali v razgledu, naredili par fotografij, se pogovarjali in se odpravili do…

…meni zelo prisrčnega mesteca Betancuria. Čuti se in vidi, da je to mesto najstarejše in fotogenično, vsaj zame. V 14. stoletju in vse do konca 16.-tega je bilo to tudi glavno mesto Fuerteveture, za tem pa je to čast dobilo mesto Puerto del Rosario.

V Betancurii smo nekaj popili in čisto slučajno ravno v gostilni, ki ima tradicionalni kanarski vrt in ne samo to, lahko smo si čisto brezplačno ogledali tudi tradicionalno kanarsko kuhinjo.

Kasneje smo si v Betancurii ogledali nekaj muzejev. Muzej ptic, ki jih lahko srečamo na otoku, pa pridelavo sira, in delanje prtičkov, pa tradicionalne noše, orodje itd. Piko na i, pa je bil ogled multivisiona in 3D filma s smešnimi očali. O.O

In tako se je naš izlet tudi počasi končal, vendar le za tisti dan.

Peti dan ali dan za počitek

Naslednji dan nas je pot napotila v mesto Caleta De Fuste. Tukaj je zelo veliko angležev, s tem tudi veliko njihovih gostiln in restavracij, tako da se resnično brez problema lahko sporazumevaš v angleščini. V enih od teh restavracij smo kosili tudi mi. Božanska hrana, prijazni in profesionalni natakarji. Vsi siti in zadovoljni smo samo ležerno pohajkovali po mestu in počeli nič drugega, kot se pogovarjali in se malo slikali (za moj spomin, se razume).  Kaj več se jim tudi ni dalo, saj naj bi jih prejšnje dni preveč »terala«. :P Ups…

Šesti dan ali mami mi kuha

Mami mi je obljubila, da ko pride sem, nam bo naredila filano papriko. In res se je potrudila. Rok je iz službe prinesel ogromen lonec čez cel štedilnik, mama je po celem Corralejo iskala rumene paprike in jaz sem ji z veseljem pomagala pri kuhi. Lahko vam zatrdim, da je bila božanska in da smo si vsi oblizovali prste. Zato nimam niti ene kvalitetne slike.

Po dobrem kosilu, pa smo igrali Playstation, na žalost mama in ata nista, smo pa se nasmejali do solz. Bil je res super družinski večer.

V tem spominih končujem objavo…

Z ljubeznijo, Evelina