Prvi nastop v tujini

Že spet se malo javljam iz otoka sredi Atlantskega oceana. Dnevi tukaj še hitreje minevajo, saj so vsi popolnoma zapolnjeni. Sploh ne morem verjeti, da sem tukaj že več kot mesec dni. Prvič v življenju sem več kot 7 dni vstran od doma in to popolnoma sama. Dobim kar nekaj vprašanj, če me kaj daje domotožje. Pa morem po pravici povedat, da nimam domotožja. Še?

Ne vem, ali zato ker vem da se vrnem nazaj. Ali zato, ker se že od prvega dne počutim tukaj zelo domače.

Najbrž bi vam lahko povedala, kaj več.

Ko sem bila še v Sloveniji, sem že vedela, da bom 4.7. delala oziroma bolj natančneje plesala, skupaj z mojo slovensko prijateljico v enem hotelu, tukaj v Corrajelo. Tako da so že v Sloveniji potekale predpriprave, kaj bova imeli oblečeno, katera bo sestavila ples itd. Vse je potekalo preko interneta in videoposnetkov. Že takoj prve dni ko sem prišla tja, sem se začela intezivno učit plesa. V manj kot 4 dneh sem se naučila celotne koreografije, seveda pa brez dobre "učiteljice" ne bi šlo. Hvala M. (: Tako je bil pred nama prvi nastop. Bili sva vzhičeni. V sklopu svetovnega prvenstva v nogometu sva v polčasu zaplesali najin ples. Enkrat popoldan in še enkrat zvečer. Bilo je super. Ena izkušnja več in ena referenca več.

Nastale so pa tudi prve fotografije, da si lahko malo predstavljate.

 Pa še slike iz nastopa:

Vam je všeč? Bi radi videli koreografijo?

Se beremo kmalu. 

Z ljubeznijo, Evelina

2013/2014

Pa je še eno šolsko leto naokoli. Kot nekateri že veste, učim manekensko hojo, poziranje, samozavestno nastopanje in še in še. Tako da je za menoj že 4. leto tega prečudovitega dela. 

Poleg mojih stalnih vaj v Hočah sem za pol leta nadomeščala v Mariboru. Naslednje pol leta pa sem poučevala tudi v Celju in na Ptuju. Prav vsaka skupina je bila zame nekaj posebnega in prav z vsako smo se super razumeli. 

Veliko smo se presmejali, tudi prejokali (čeprav je bil kriv za to tudi smeh), se igrali, plesali, hodili, se učili. Bilo je pestro! Nastajali so čudoviti spomini, ki upam da ostanejo za vedno (:

Z ljubeznijo, Evelina

In the Austrian magazine

Pred nekaj tedni sem videla tole sliko. Čisto presenečena sem bila, da smo se s puncami znašle še v eni reviji. Tokrat v avstrijski reviji. Ko sem že razmišljala, da jo kupim, sem ugotovila, da stane 20 €. Če tega ne bi izvedela, bi me pri blagajni najbrž kap.

Hvala za sliko in videvanje sebe v revijah. (:

Se beremo kmalu,
Evelina

V reviji Nova

Pa sem se našla. Tokrat v reviji Nova. Prvič sem v njej...

Na prvi sliki sem četrta iz leve proti desni. Na drugi pa tista, ki drži oblikovalko za roke in se še zadnjič sprehajava po pisti.

Za menoj so delovni dnevi. Skupaj s še eno stilistko sva v petek pripravili nekaj manj kot sto stajlingov, ki so se v soboto predstavili na otroški modni reviji v Velenjki. Na nastop mojih sončkov sem ponosna in se že veselim novih nastopov. Naj še povem, da na novo učim otroke in najstnike tudi na Ptuju in Celju. Učim jih samozavesti, ki je pomembna tako za nastope v šoli, kot tudi sicer v življenju; pravilne drže, saj ima vedno več najstnikov probleme ravno s tem; elegantne hoje in še in še... Če koga zanima kaj več, sem vedno odprta za vprašanja. (:

Kako pa ste vi preživeli vikend?

Želim vam lep večer, Evelina

Modna revija ob dnevu žena

Modna revija ob dnevu žena v Niagari.

Top Moda

MBV Design

Optika Šuc

Bilo je super. Več pa tako ali tako povedo slike...

Hvala za slike:

Madžo M. in Zmago Z.

Love, Evelina

Prvič na jumbo plakatu

Če se vozite okoli Ptuja potem ne morete zgrešiti ta plakat.

In če pogledate od blizu vidite tudi mene...

Na Ptuju se dogaja... in vse je enkrat prvič... (;

Ko nekega lepega dne izveš, da boš na jumbo plakatu, to pač ni kar tako in resnično sem hvaležna. Iz enega kratkega slikanje se je razvilo še in še...

Trenutno se dogaja kar nekaj sprememb in zato mi malo primanjkuje časa za blog... Ampak se vračam počasi in skromno...

Se beremo kmalu...
Love, Evelina

Žarim

Pred nekaj tedni sem nepričakovano srečala prijateljico, čeprav jo komaj poznam, vem da to je (prijateljica namreč). Obe dve prijetno presenečeni da sva se srečali, sva si izmenjali nekaj besed. Ko me je vprašala kako sem, sem odgovorila super, se ji zazrla v oči in nasmejala. Pa je rekla: "Vidim, saj žariš..." Potem sem jo pogledala še bolj globoko v oči in samo sebe vprašala: "Kako to da žarim?

Prejšnji mesec sem imela modno revijo. Predstavili so se čudovito ročno izdelani čevlji, ki sem jih nosila. Hoditi na modni pisti po nekaj mesecih je bilo čarobno. Tega občutka ne znam opisat, kot da bi hodila po oblakih, kot da so tisti ljudje, ki te gledajo tvoji prijatelji in velikokrat se mi zgodi, da se mi kakšna gospa iz občinstva tako iskreno prijetno nasmeji. Zdi se kot da imam nekakšno vez z občinstvom. Zveni čudno? Verjamem (:
Kaj pa če povem, da prav v tistem trenutku žarim, zato zvabim nasmeške na usta neznancev. Kaj če povem, da si takrat ko sem na pisti, ne želim biti nikjer drugje. Kaj če povem, da takrat delam to kar resnično rada počnem. A, zdaj zveni čudno?

Velikokrat žarim ko učim otroke ali ko hodim po pisti ali ko plešem, čeprav ni nujno da vedno ko delam karkoli od tega. In... prav nič nimam proti, če žarim, kar tako na ulici.

Pa vi poznate ta občutek "žarenja"?

Love, Evelina

In magazine

Ko mi je DB iz bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic povedal, da sva s soplesalko v Lady sem si mislila: "Eh, mi dve? 100%?" Dvomljivka. Vendar sem za vsak slučaj šla, kupila Lady in se zagledala. Lušno se je videt in vedet, da so izbrali ravno najino sliko...

DB (hvala,ker si mi za vse to povedal) je tudi našel to stran, kjer lahko najdete eno mojo najnovejšo fotografijo:
http://www.slo-foto.net/portfolio/stanacek85/galerija/123859

Ali lahko uganete za kakšen namen je nastala? V naslednji objavi vam zaupam več. (:

Do takrat pa imejte se radi.

Love, Evelina

Pleši, pleši črni kos in plesna ponudba

Zelo rada plešem, vendar to zelo skrivam in tudi sem zelo dolgo skrivala. Sem si pa vedno želela še stati na odru in plesati.

 Bila je želja, bile so ideje. In vendar se je že letos vse skupaj uresničilo. Torej plešem in to ne kakršenkoli ples. Ples je zapeljiv, eleganten in ženstven. Skupaj z menoj pleše še Maja, ki ima za seboj 9 let plesa in veliko nastopov. Ker se bližajo novoletne zabave in če želite videt najino točko, vas prosim, da kontaktirate najino agencijo na telefonsko številko 041 297 287. Za ceno in vse se dogovorite z njimi.

Utrinka iz najinega zadnjega nastopa:

Neverjetno je že spet plesati na odru. Ob tem resnično uživam. Tako kot sem uživala tudi na mojem prvem plesnem nastopu, o katerem sem že pisala tukaj.

Pa še nekaj vam zaupam, ko sem se rodila, si je mama želela dvoje stvari, da bi bila temnolaska in da bi plesala. (;

Pa vi ali radi plešete?

Love, Evelina

Manekenka, kaj pa boš pri 50ih?

Predkratkim sem vam dala možnost, da me vprašate karkoli želite. Prvo sem mislila, da bom odgovorila na vprašanja ko bom pisala rubliko o meni. Ampak za spodnjo vprašanje od anonimneža sem si vzela kar celo objavo:

Kako sploh zgleda tvoja sluzba? Pac vemo da si manekenka ampak tko ce lahko opises mal kako vse skupi zgleda ta job :) a mas vsak dan al ne pa kok casa delas pa ce se lahko prezivis s tem pa kaj misls glede na prihodnost....pac vsi vemo d nebos manekenka do 50ga leta (verjetno no)....

Dejansko si se malo zmotil/a. Nisem stoprocentna manekenka. Ampak če te zanima, kako izgleda ta služba, bom ti z veseljem povedala in vsem vam ostalim prav tako. Agencija te pokliče za modno revijo in določi honorar, ti se odločiš ali boš sprejel ali ne. Včasih greš na kakšen kasting in poizkusiš s svojo postavo, na kateri zelo trdo delaš, s svojo karizmo in hojo očarat naročnike. Ni nujno da boš sprejet. 

Če se modna revija začne ob 18h. Morajo manekeni biti tam že veliko prej. Čakajo jih frizeri, vižažisti, stilisti, koreografi. Njim morejo biti na voljo cel čas. Eno uro se dogovorimo za kosilo in takrat si jo vsi skupaj privoščimo.
Na primer imaš 5 izhodov, torej se že pri probavanju stvari preoblačiš in kasneje še na modni reviji, kjer si zelo močno vezan na čas. Včasih se ti oblačiš, nekdo ti že daje gor verižico, tretja oseba te že obuva. Potem še popravki lističev, ki visijo itd. To se vse dela v sekundi. Potem pa takoj letiš na oder, kjer moreš izgledati oh in sploh tipi in topi, ter se smejat in bit prijazen ter pozirat, ko še tebi vedno v glavi odmeva, če si slučajno v naglici kaj pozabil? Ko je to za teboj se moreš spomnit, kako že tu hodim. Je kaj posebnega? Včasih pa lahko imaš še ogromno časa in zmes malo zaplešeš, se pogovarjaš z svojimi "sovojaki" in brez naglice izpelješ tako kot treba. Ko nekaj takega ponoviš 5x, končaš z modno revijo, pospraviš stvari na svojem stojalu, se posloviš in odkorakaš domov.
Tako izgleda služba manekena. Seveda se dogajajo še slabše stvari in še boljše. Tako kot v vsaki službi.
Koliko si na modnih revijah je včasih odvisno od tebe. Včasih pa tudi ne. Slovenija je majhna in zato ni prostora za vse punce. Večinoma te opazijo samo če postaneš miss Slovenije ali kakšnega malo bolj "prestižnega" naziva. Žal. Nekateri se trudijo, da bi šlo brez tega, ampak žal tisti tudi iščejo "samo" dekleta s popolnimi merami (suhice in visoke nad 172 cm - meni manjka samo višina).

Imam pa to srečo, da sem že od 13leta pri čudoviti ekipi, ki so v meni nekaj videli. Me pošiljali na modne revije. Kasneje pa so me potrebovali vsepovsod drugje. Tako je zdaj moja trenutna služba vaditeljica plesa in manekenske hoje otrokov in najstnikov. Včasih pa skočim tudi na pomoč pri delanju stajlingov, saj sem po poklicu modna oblikovalka. Se pa je že kdaj zgodilo, da sem na eni reviji imela vse tri vloge. Imela sem čez otroke, bila manekenka in stilistka. (Če vas zanima kako izgleda takšen dan, pa vam z veseljem opišem.) Ker pa je to malo naporno delam to, za kar me resnično potrebujejo. Čeprav si včasih res zelo močno želim stopit na oder. Ampak ko pa vem, da sem v zaodrju pripomogla, da je modna revija uspela. Pa sem samo vesela, da delam! Za zdaj morem priznat, da mi ne gre slabo. Kaj bo čez eno leto, čez 5 let ali čez 30 let ne vem.
Ampak vem, da imam glavo in srce na pravem mestu. To me je pripeljalo tako daleč in verjamem da me bo še dlje. (:

Če pa vas zanima še kaj, pa kar z besedo na dan.

(O mojim zgodnjih začetnih korakih po pisti, da sem že pisala tukaj.)

Love, Evelina

Delo, ki to ni

Kmalu bo september in že peto leto bom učila otroke pri manekensko-plesni šoli Vulcano Models, ki imajo predstavništva po skoraj celotni Sloveniji. Poučevala bom v Hočah ter po novem letos tudi v centru Maribora (Zveza prijateljev mladine).

Resnično se veselim novih obrazov, ki se bodo prvo skrivali za nogami svojih staršev, kar kmalu pa bodo ponosno, prav nič samovšečno hodili po modni pisti. Koliko takšnih primerov sem že v 4ih letih videla. Koliko deklet in fantov se niso upali pogledat niti v ogledalo, čez čas pa so se nastavljali pred mojim fotoaparatom, kasneje pa še pred fotoapatom profesionalne fotografinje. Koliko sramežljivih, resnih obrazov otrok smo spremenili v nasmeške, saj ko jim na odru ploskajo ljudje, res ne morejo več zadrževati nasmeška. Koliko otrokov, ki so imeli težave z javnim nastopanjem, tega kasneje več niso imeli. Koliko tudi preveč samovšečnih otrokom smo pokazali kje je meja. Kolikim smo popravili držo itd.

Pri teh besedah, dragi moji, mi postane pri srcu resnično toplo. Rada imam to delo in zato se že zelo veselim septembra. 

Če te zanima kaj več, me lahko kontaktiraš preko maila.

Prijaviš pa se lahko na uradno spletno stran: http://www.vulcanomodels.com/prijavnica-2 (od 4 let do 28 let)

Se vidimo septembra?

 Love, Evelina

Zaključek meseca mode v Mariboru

Za menoj je še ena modna revija v Pokrajinskem muzeju Maribor. Kot zadnji dogodek v mesecu mode, kjer so se predstavili Srednja šola za oblikovanje in študenti Fakultete za strojništvo Maribor - Katedre za oblikovanje in tekstilne materiale. Zelo sem vesela da bo to v štajerski predstolnici tradicionalni dogodek, in da sem lahko hodila po marmornih tleh našega gradu.

Vsa oblačila dijakinj SŠOM ste že videli včeraj v videu, ki je vreden ogleda. Zato samo dve fotografiji.

Tukaj pa še delo študentk...

Love, Evelina

Fashion show in Celje

Prejšnji petek in soboto sem preživela v Celju - delavno seveda.

 "Moji" otroci so nastopali in danes sem videla slike in so čisto posrečene, tako kot oni (:

Najstarejši...

in najmanjše..

Ter jaz prvič z mikrofonom na odru. Prvo je bilo prav strašno, saj tega niti nisem vedela. Dobila sem mikrofon in navodilo: zdaj pa na oder, Evelina. In sem šla... Seveda se mi je zatikalo, ampak čez nekaj časa je jeziček tekel kot po maslu.
Vse je enkrat prvič...

Še vedela nisem, da me slikajo (; Upss..

Pa vi ste že kdaj v zadnjem trenutko dobili mikrofon v roke? Saj dejansko je to super, sploh trema ne dobi priložnosti, da te zajame.

Love, Evelina