Obstajajo stvari, ki niso uspeh. Ni slava. Ni denar ali moč.
Uspeh je, ko se zjutraj zbudiš, tako navdušen nad tem, kar si storil, da
dobesedno poletiš skozi vrata. Ko hodiš v službo z ljudmi, ki jih imaš rad.
Uspeh je povezovanje s svetom tako, da ljudje to čutijo. Ko najdeš način, da
povežeš ljudi, ki nimajo ničesar skupnega razen sanj. Ko zaspiš zavedajoč se,
da si naredil največ, kar lahko. Uspeh je veselje in svoboda in prijateljstvo.
In uspeh je ljubezen.
Iz filma Fame (2009)
Strinjam se s prav vsako povedjo. Najbolj srečna sem ko pa ta uspeh tudi občutim. (: In mislim, da bi ta uspeh mogli občutiti vsi.
Incendies je naslov filma iz leta 2010 in je na IMB-jovi lestvici najboljših filmov z zelo dobro oceno 8.1. Gledala sem ga že pred nekaj časom in zdaj sem se z njim že spet srečala. In že spet me je osupnil. Tokrat vam ne bom dolgovezla, kako je oh in sploh in zakaj mi je všeč. Samo če slučajno ne veste, kateri film bi gledali je to prava izbira za petkov večer ali sobotno dopoldan ali nedeljsko popoldne (:
Uživajte ob filmu ali ob dobri družbi ali sami doma na kavču. Vseeno je kje, kako in zakaj. Glavno je da se imate lepo (:
Končno sem pogledala film Anna Karenina. Pravzaprav sem pogledala oba iz leta 1935 in iz lanskega leta.
Naredila bom malo primerjavo:
Igralci:
itd.
Scena:
::1935::
Snemano v VB.
Traja 95 min.
::2012::
Snemano v ZDA.
Traja 129 min.
Kostumografija:
::1935::
::2012::
Vsi print screeni so moj trud. (:
Najbrž pa brez ruskega pisatelja Leo Tolstoy-a, ne bi bilo nobenega filma, saj je prav on že prvi napisal roman pravtako po imenu Anna Karenina. Potem pa so nastajali filmi, eden za drugim. Prvi je bil še črno beli iz leta 1935, zadnji pa iz leta 2012. Zmes je bilo še 5 filmov z istim naslovom, samo drugačno letnico in 3 mini serije. Skoraj vsakih deset let en film. Pestro.
Jaz sem si izbrala za ogled samo prvega in zadnjega. Prvemu čestitam za razvijanje iz romana v film, za zelo dobro igralko Greto in za tisti čas super sceno. Zadnjemu pa zaradi dih jemajočih modrih oči Vronsky-a, čudovita oblačila - tako ženska kot moška, za lepo nadgradnjo zgodbe in za pestro sceno.
Ne nisem izgubljena, samo pogledala sem serijo Skrivnostni otok. (:
Zdaj pa bom gledala Gilmore Girls, ker sem enkrat začela pa sem zaradi
neznanega razloga končala, samo od 5. sezone naprej. Torej me čakajo
samo tri sezone. Všeč mi je to razmerje med hčerko in materjo z veliko
humorja. Prav zanima me konec. (lepi oblekici,ne?)
Potem pa me še čaka Smallville, tudi tega sem že gledala pred nekaj leti, samo sem odnehala, ker sem čakala na epizode in obupala. Zdaj je že končana in to kar z 10. sezonami. Gledala bom ob 8. naprej, tam kot sem končala.
Torej 6. sezon potem pa nekaj novega, zato predlogi prosim. Najraje imam če je to serija, ki jo je že konec, da jo pogledam v "enem delu" brez čakanja. Torej gledaš kaj zanimivega? Ali poznaš, kako dobro serijo? Deli z menoj.
O dosti filmih sem se že razgovorila na blogu. Ampak bil bi greh, če ne bi nič spregovorila o tem poljskem filmu Letters to Santa, ki ga je zrežiral naš Mitja Okorn lansko leto. Saj vem da sem malo pozna, ampak jaz sem ga gledala komaj letos (:
Film je res dober, pa ne samo zato, ker ga je zrežiral Mitja. Celotna zgodba, zapleti in razpleti, pa povezave med igralci, ter poljščina (ja tudi jezik mi je všeč). Pika na i, pa je tudi tisto petje svete noči, ko jo poje mala Julia. Za njo Mitja pravi, da bo čez nekaj let podobna Lindsey Lohan in je ni želel imeti v filmu. Ampak ko so jo slišali pet so si premislili (:
Zanimiv je tudi Mitja sam in njegova zgodba. Od želje postati glasbenik, do skejtanja in druženje s skejteraši, do snemanje le teh. In kasneje ugotovil, da je to to.! Torej snemanje... Vsekakor upam na še več njegovih filmov. Ja samo, kot zanimivost. Eni osebi v filmu je ime Malina (:
Ste si ogledali film? Naj še prosim kdo reče, da ni... (:
Se spomnite, ko sem eni od prejšnih objav napisala: Tutto e veramente bello, kar pomeni everythink is really beautiful. Preberete si jo lahko tukaj.
Zadnje čase me obkrožujejo same lepe stvari in ena izmed teh je ta monolog iz filma, ki sem ga gledala:
I think we're always responsible for our actions. We're free.
I raise my hand - I'm responsible. I turn my head to the right - I'm responsible. I'm unhappy - I'm responsible. I smoke a cigarette - I'm responsible. I shut my eyes - I'm responsible. I forget that I'm responsible, but I am. I told you escape is a pipe dream. After all, everything is beautiful. You only have to take an interest in things, see their beauty. It's true. After all, things are just what they are. A face is a face. Plates are plates. Men are men. And life... is life.
Poleg tega pa mi je bilo še všeč vsa scena pri filmu. Nekaj sličic:
Gia Marie Carangi. Kdo je to.? Manekenka, ki je žal prehitro umrla. Prvi ameriški supermodel in prva slavna ženska, ki je umrla za Aidsom, zaradi drog.
Res prelepo bitje:
In njeno življenje je bilo dovolj zanimivo, da so iz tega naredili zelo dober film Gia (1998) , ki ga igra mlada Angelina Jolie. Tu je pa nekaj njenih slikic:
“Life and death, energy and peace. If I stop today it
was still worth it. Even the terrible mistakes that I made and would
have unmade if I could. The pains that have burned me and scarred my soul, it was worth it; for having been allowed to walk where I’ve walked, which was to hell on earth, heaven on earth, back again, into, under, far in between, through it, in it, and above.” - Gia Marie Carangi Ste ga že gledali? Love, Evelina
Zelo rada gledam filme. Ravno danes sem si vzela čas za
enega. Ni bil ravno zelo zanimiv, bolj zapleten. (: Ampak mi ni žal. Danes bom
z vami delila nekaj scen iz filmov, mojih najboljših.
Vse filme, ki sem jih gledala nazadnje pa lahko najdete
tukaj:
Delim z vami, če slučajno
kdo ne ve, kaj bi gledal in tukajle lahko dobi idejo. (:
Taare Zameen Par
Before Sunrise
Braveheart
Cidade De Deus
The Man From Nowhere
Poznate kakšnega od zgornjih filmov.?Povem vam, da so res vredni ogleda. Kot vidite pa gledam vse, nekako najmanj me pritegnejo grozljivke. Ostalo pa je super. Tudi stari filmi od leta 1950 naprej, niso slabi, pa plesni(to itak obožujem), pa vseeno je ali so indijski, kitajski, japonski, francoski,... 10x boljši so od ameriških. Ampak vsak ma svoj okus in tako je prav.
Zelo rada imam
filme, ki me na koncu ali puščajo v solzah, ali mi dajo misliti, ali samo
ostanem brez besed in prazno zrem v zadnjo špico in poslušam glasbo. Potem pa
ko se konča, pa si pišem vse tiste citate in besede, ki so me navdihnile in mi
segle do srca. Še v najbolj bedni komediji, znam poiskat kaj kvalitetnega.
Vendar zdaj nisem gledala bedno komedijo, ampak dramo po resničnem dogodku.
Enkrat davno
nazaj, sem čisto slučajno naletela na to pesem:
In potem sem
videla, da je to dejansko soundtrack od nekega filma in pogledam in ugotovim,
da to pa zna bit zanimivo. Ampak sem nekako pozabila nanj. Čez nekaj časa pa je
film že spet našel pot do mene. Takrat sem bila odločena, da ga pogledam. In
sem ga.
Že samo začetni
citat mi je bil všeč:
Veselje je v brezmejnih gozdovih;
Očarljivost samotnih bregov;
Tam je druščina, brez vsiljivcev;
Iz globokega morja glasba buči;
Ne ljubim ljudi manj, ampak
naravo bolj. Lord Byron
In pa konec:
Dva tedna po
Chrisovi smrti so lovci v avtobusu našli njegovo truplo. Ta slika je bila
nerazvita v njegovem
fotoaparatu. 19 septembra je Carine McCandless poletela z bratovimi posmrtnimi
ostanki iz Aljaske proti Vzhodni obali. Nosila jih je s seboj na letalu, v
torbici.
To
sta samo začetek in konec, vse zmes je še veliko bolj zanimivo. Čeprav sem
zamišljena, žalostna, in še zdaj zrem predse. Se počutim fenomenalno, samo
zaradi filma. Tako kot je rekel v filmu, veselje je raztreseno povsod. V vsem
je. V vsem je kar lahko doživimo. In jaz se popolnoma strinjam.
With
pleasure, Evelina
P.S.:
Če pozna kdo kakšen film, ki ti da mislit, mi dajte vedet. Komentarji vedno
dobrodošli. (:
