Še malo se bomo sprehodilo po Sarajevu. Tokrat v moj najljubši del mesta Baščaršija. Baščaršija je kulturno in zgodovinsko središče, ki je bilo
zgrajeno v 15. stoletju. Beseda Baščaršija izhaja iz turškega jezika in pomeni
glavni oziroma bazar ali trg. Zaradi velikega požara v 19. stoletju, je danes
ta del mesta za polovico manjši. Trgovinice in
gostilne so tesno stisnjene skupaj. Vsaka je po svoje zanimiva in lepa. Po zraku
se vije vonj po čevapčičih in zato smo se kar pogosto znašli v tem predelu
mesta.
 |
| Potem pa pojdimo. |
KULINARIKA
Čeprav se trudim jesti zdravo, to popolnoma odpade ko sem nekje.
Takrat poizkusim čim več dobrot iz kuhinje, kjer se nahajam. Tako je bilo tudi
tokrat. Zato smo začeli s pravim sarajevskim zajtrkom.
Burek na 5 načinov: krompirjev, z zeljem, sirni, mesni in »tunin« polit z jogurtom.
Tunin pod narekovaji, ker še zdaj točno ne vemo, kaj je bilo v njem.
Čevapčiči z kajmakom in »lepinjo«. Nikakor se ne more
primerjat z našimi lepinjami. Zraven pa so smotkani Slovenci želeli še pivo.
Dobili pa jogurt. In ne morem verjet, ampak jogurt dejansko paše tako na burek
kot tudi na čevapčiče. Nisem ravno ljubiteljica jogurtov, ker so večinoma
prekisli, sploh naši kupljeni. Tile so bili božansko dobri.
Ker piva ni bilo pri kosilu, smo šli na nekaj močnejšega po
kosilu. Kičasta gostilna z »ornk« ponudbo alkoholnih pijač. Medtem ko so
ostali »šlukali« rakije, sem jaz pila smreko. Na ceniku je pisalo Domači bosanski sok, spodaj pa Smreka. Pa sem naročila in
mi je natakar rekel, da mi po vsej verjetnosti ne bo všeč, če še je nisem pila.
Potem pa sem jo še bolj želela poizkusit. Dobim na mizo, povonjam in že po sekundi
mi je bilo žal, saj je smrdelo kot po plesnivem siru. Potem pa naredim požirek,
pa niti ni bilo slabo. Čeprav res zelo nenavaden okus, tako malo oster in
poseben, kot da bi res pila iglavce.
Potem pa še hitro na turški »kafe«, da kdo ne zaspi. Ker
sama nimam težav s pomanjkanjem energije in z »afnanjem« s skodelico kave. Je
sama nisem pila, je pa bila baje zelo dobra.
Takoj zatem pa še na sladico - Tufahija in Choco Bana.
Naslednji dan pa ne več tako tradicionalni bosanski zajtrk.
Naleteli na prijetno gostilno s slastnimi sendviči in z časopisi na steni iz
različnih držav. Slovenskega žal nisem našla.
Zadnji dan pa so nas zamikale vse tiste sladice, ki smo jih
gledali 3 dni, zato smo si jih naročili kar osem. Nihče v slaščičarni ni imel
tako obložene mize.
Par stvari sem pojedla, še preden sem jih uspela slikat,
npr. piščanca z curryem, bobi palčke s kikirijem ( se dobi to kje v MBu?) in
ajdov burek. Po mojem je to edina zdrava hrana, ki sem jo jedla. Pa ne samo zdravo, tudi zelo dobra.
Vam je še kaj posebej všeč?
Love, Evelina
