Bolečina

Bolečina je relativna. Bolečina se ne da izmerit. Bolečina je lahko fizična ali psihična. Kakršnekoli bolečine smo deležni, je tam z razlogom. Nekateri so doživeli ljubezenska razočaranja in to ne enega, ampak na desetine. Drugi so bili v otroštvu prisotni raznim družinskim izpadom, pretepom in še česa. Tretje punce so šle skozi raznorazna posiljstva. Četrti skozi izsiljevanja in še česa. Peti skozi razne bolezni.

In kako ti lahko nekdo reče, da kaj te ti govoriš, saj sploh nisi dala toliko skozi... Zakaj mislimo, da je nekdo ki je doživel samo družinske prepire manj trpel in da ga je manj bolelo, kot pa tisti, ki je doživel vse zgoraj našteto. Zakaj sploh sodimo, saj sploh ne vemo, kaj je v življenju vsa ta oseba dala skozi in na kakšen način. Odvisno je tudi, kako čustvena in občutljiva je ta oseba. Poleg tega pa tudi, kaj ji veliko pomeni. Če ji družina veliko pomeni, jo bo vsakršnji prepir v družini vrgel s tira... Kako lahko sodimo, kaj je hujše imeti raka ali biti invalid. Imeti anoreksijo ali bulimijo... in še in še primerjav...

Ljudje smo različni in imamo različna izkustva, ki jih ne moremo primerjati s komerkoli. Ljudje smo tudi različno močni. 

Prav vsaka bolečina boli in prav vsaka bolečina nam govori, da je nekaj narobe, da nekaj ni prav. Odzivi na bolečino so drugačni: eni se iz  bolečine učijo, kako drugače, kako boljše... Drugi podležejo in ne znajo naprej. Tretji se izklopijo in si ne pustijo več, da bi jim kaj lahko prišlo do živega. In od teh odzivov, ni prav nihče pravilen ali napačen. Vsak je tam kjer mora bit. Pri vsaki bolečini pa je potrebno reči HVALA in iti naprej. Šele takrat je odziv pravilen, je pa popolnoma vseeno ali se to zgodi 1 mesec po dogodku ali pa 10 let. Čeprav čimprej tem boljše. Ker prav vsaka bolečina nam pokaže kje smo... in kaj delamo narobe. Pri vsaki bolečini smo si krivi sami... Na koncu mi le povejte, ali pomaga, če po 2 letih prekleješ osebo, ki ti je kaj hudega naredila? Ali pa še vedno obtožuješ svoje bivše, za vse kar so ti naredili... Čez čas bo zgodba ista in začarani krog se nadaljuje. Dokler ne izstopimo iz vlakca, se zahvalimo za razburljivo vožnjo in gremo naprej, četudi sami in peš.

Želim vam lep četrtkov večer. Moj vsekakor bo.
Love,  Evelina

Kdaj je preveč?

Boljše je kvaliteta kot kvantiteta.

Poznate ta znani stavek, ne? Meni je prav smešen. Ker saj po eni strani je res, da kupiš ene bolj kvalitetne teniske, jih nosiš vsak dan čez celo leto in ti ne bodo razpadle. Ali pa kupiš cheap superge, pa jih že ob prvem dežju lahko lepiš. Ampak ta stavek dejansko ne govori o tem. Ker kdo najbolj izgovarja te stavke? Ste se že kdaj zavedali?

No, jaz sem se… To govorijo tisti, ki imajo kvaliteto in kvantiteto. Imajo veliko oblačil znanih oblikovalcev in še veliko število stvari…Tega še v Sloveniji ni veliko, ampak se bojim da bo.

Drugi pa imajo normalno kvaliteto in malo več različnih kosov. Seveda se strinjam, da je za čevlje/jakne/plašče super plačati več. Čeprav včasih se nam lahko zgodi, da plačamo več, pa je kvaliteta zelo slaba. 

Dobro se je pa vprašati, kdaj pa imamo dovolj?

In ko vidiš, da imaš polno omaro določenih stvari in da še kar gledaš za njimi. Takrat je čas za rdeči alarm. Takrat se vprašaš ali res potrebujem? Se malo spomniš na tistega otroka, ki je barval tebi tako lepo majico ali šiviljo ki je garala za tistih par centov na uro. To pa pišem samo zato, da bo ti stvar lažje pustiti na miru. Tako boste z nasmeškom in ponosom odšli domov, saj ste vedeli da vas ni premamila niti stvar, niti prepričala trgovka, niti reklame. Zmagovalka boš v borbi z potrošniškim svetom.

Kaj še lahko glede tega storiš?
1. počistiš omaro oblačil, ki jih ne nosiš ali ne potrebuješ, ki so ti prevelike ali premajhna, ki ti več niso všeč.!

-          te oblačila lahko podariš nekomu, ki ga poznaš in nima toliko oblačil.

-          lahko jih prodaš za nižjo ceno na Mojbutik.si

-      če so zelo rabljena oblačila, se najdejo tudi kesoni namenjeni tkaninam v trgovinah in na javnih mestih v Mariboru (upam, da še tudi kje drugje)

-          poiščeš kakšnega brezdomca in mu enostavno izročiš (sreča ob tem je nepopisna)

-          najbolj sem skeptična glede nekaterih organizacij, ampak tudi tam ne bo nič narobe

2. Še enkrat poudarim, pomembno je ozaveščanje o problemih modne industrije in o potrošništvu. Zato se dajmo o tem čimveč pogovarjat, delit mnenja in pisat o tem.

3. Deljenje te objave in mogoče še kakšne pred tem. 

  

Ali se vam zdi, da zapravite preveč za nakupovanje? Ali kdaj pomislite na otroke, ki z lastnimi nogami stopicajo po kemikalijah, da so naša oblačila pobarvana ali ko vdihavajo ves ta strup? In na ostale pripetljaje, ki se dogajajo v modni industriji?

Love , Evelina