Gratitude Challenge

Začela bom z mislijo, ki sem jo pred kratkim zasledila v knjigi: “Življenje ti ne dolguje popolnoma ničesar. Ne lepega vremena, ne čudežev, ne prijateljev, ne ljubezni. Če boš tega vendarle deležen/na, bodi hvaležen/na in se od srca veseli.”

Mislim, da ravno na to včasih pozabimo. Da ni vse samoumevno. Včasih ko smo brezvoljni bi se morali ozreti okoli sebe in dejansko videti, kaj vse nas obdaja. Koliko lepih stvari za katere smo lahko hvaležni. Koliko malenkosti, ki nam v sekundi polepšajo trenutek. Koliko velikih stvari, ki nam polepšajo samo tisti čas, ko se jih zavedamo ali jih dobimo, potem pa na njih pozabimo.

Imamo srce, oči in dušo. Začnimo to uporabljat. Vem kako je, ko padejo temni dnevi in se vse zdi tako žalostno. Vem tudi, da se je takrat zelo težko preusmerit in pogledat z drugega zornega kota, ter poiskati nekaj kar bi nas razvedrilo.

Zato se mi ta izziv zdi fenomenalen, saj zavedno pomislimo, kaj se nam je v tistem dnevu zgodilo in potem ko te spomine prelijemo na papir, se šele zavedamo, kako čudovit dan smo imeli. Takrat resnično postanemo srečni z razlogom.

Tako da kogarkoli, ki to želi pozivam k izzivu. Upam da bom vztrajala, saj vem da pomaga. Prav tako pa bo zanimivo čez nekaj let to prebirati. Priznam se že veselim (:

 

Začela sem že včeraj, tako da delim en primer. Ostale pa boste lahko prebirali preko fb strani Evelinamalina.

Hvaležnost, 1. dan (27.9.2014)
- za dobro zelenjavno juho, ki jo je skuhal dragi, čeprav nisem 20 let marala te juhe.

- za enourno veslanje na kajaku

- za namakanje v oceanu, na plaži, okoli mene mivka v roki pa steklenica Fante

- ker se uspešno učim uporabljati Adobe Audition

- za vdor v čudovit hotel, v katerega potrebuješ kartico, pa vendar je dragemu z malo manipulacije uspelo brez nje (:

- za zelenje v tem hotelu, ki je delalo prijetno senco

Pa vi, zakaj ste bili hvaležni danes?

Z ljubeznijo, Evelina

P.S.: Idejo sem dobila, ko sem nekaj podobnega zagledala na FB, samo da so tam vljučeni tag-i, ki meni niso všeč, saj menim da se mora vsak sam odločiti, ali bo to počel ali ne. (:

Tujina-Raziskovanje okoliša, kjer bivam

Bil je dan, kateri se je bližal k koncu in mojo radovedno dušo je zanimalo, kaj je na kamnitem hribčku blizu trgovine, kamor hodim skoraj vsaki dan. Vedno sem se namenjena v trgovino ali iz nje s polnimi vrečkami spraševala, kaj se vidi od tam in kaj je tam. Tako sem se nekega dne z slušalkami v ušesih, z fotoaparatom okoli vratu, peš, napotila 9 minut vstran od mojega doma. V zraku je bilo prijetnih 22 stopinj z močnim vetrom, ki mi je mršil lase in hladil zagorelo kožo. Visoko na nebu se mi je že smehljala luna. Za mano pa se je oddaljeval otok Lobos. Prispela sem do hribčka, prehodila nekaj rahlo vzpenjajočih stopnic in videla ulično svetilko in nekaj klopic ter stopnice. Izbrala sem si tiste, ki vodijo najvišje. Ko sem prispela do vrha sem imela pred seboj zelo lep pogled na vulkan in celo mesto Corralejo. Sonce je zahajalo in mračilo se je. Takrat sem zadihala s polnimi pljuči in se spomnila na sprehode na Piramido. Bila sem srečna. Ni bilo zelenja in pod menoj ni bilo mesta Maribor. Vendar vedela sem, da stojim točno tukaj kjer želim.

Otok Lobos

Mesto Corralejo

Nočni pogled na vulkan.

Mesto Corralejo ponoči.

Vam je všeč?

Love, Evelina