Zgodba o Alici, življenju in...

 

Alica je bila zmedena. Medtem ko je iskala pot iz Čudežne dežele, je prišla do križišča. »Po kateri poti naj grem?« je vprašala mačko Režalko. »Kam greš?« jo je vprašala mačka. Alica je rekla, da ne ve. Mačka Režalka ji je dala naslednji odgovor: Če ne veš, kam greš, te bo vsaka pot peljala tja.«

Včasih v danem trenutku ne vemo kam gremo, ker smo tako kot Alica tudi mi zmedeni. Ampak vemo kam želimo in kaj si želimo, samo v tistem trenutku tega ne vidimo. Vsaj za mene to velja. 

Berem knjigo oziroma sem jo brala in sem se v njo tudi poglobila. Čeprav je namenjena vodjim podjetij, nisem mogla verjeti, kako je vodenje oziroma podjetništvo podobno vsakdanjemu življenju. Kasneje mi je postalo jasno, da saj kako bi pa bilo to dvoje popolnoma različna stvar, če smo pa vsi v svojem življenju, vodje svojega življenja. Samo je pri vodji v podjetju to njegovo delo. V vsakdnevnem življenju pa naša naloga. Ne bom preveč dolgovezla, ker bi lahko pisala in pisala o tem. Kar želim še samo povedat je to: Ko sem prišla na svet smo imeli v Mariboru veliko velikih podjetij na katere smo bili ponosni, v katerih so imeli mariborčani službe in super plače. Danes je ostal samo še grenak spomin na ta podjetja. Danes jih je še samo nekaj in koliko slišimo gre vedno na slabše. Zato bi lastnikom teh podjetij, vsem v pisarnah in vsem ki so odgovorni za določeno podjetje dala v roke tole knjigo in naj se zamislijo. Zdaj pa delim, samo eno misel iz knjige:

Poslovanje zgolj zaradi dobička, je podobno igranju tenisa z očmi, uprtimi na tablo z rezultatom, namesto v žogico.

Ker pa nisem ravno oseba, ki me preveč zanima podjetništvo, še delim en zelo lep in resničen stavek.

Če bi nam bilo namenjeno, da več govorimo, kot poslušamo, bi namesto dveh ušes, imeli dvojna usta.
(K.Blanchard, Izreki za vse življenjske priložnosti)

Love, Evelina