Saturday, April 27, 2013

Kam pa kam?

Kot sem rekla se za prvi maj nekam odpravljam. In danes imam za vas eno uganko. Ena fotografija, ki sem jo posnela v centru mesta lansko leto in to leto gremo na isto lokacijo. Mislim, da ni tako težko ugotovit. Torej, kam grem?



Tisti, ki že veste kam grem, prosim ne povedat. (: Če vam ne bo šlo, vam pomagam z namigi.

Love, Evelina


Friday, April 26, 2013

Incendies

Incendies je naslov filma iz leta 2010 in je na IMB-jovi lestvici najboljših filmov z zelo dobro oceno 8.1. Gledala sem ga že pred nekaj časom in zdaj sem se z njim že spet srečala. In že spet me je osupnil. Tokrat vam ne bom dolgovezla, kako je oh in sploh in zakaj mi je všeč. Samo če slučajno ne veste, kateri film bi gledali je to prava izbira za petkov večer ali sobotno dopoldan ali nedeljsko popoldne  (:



 


 
Uživajte ob filmu ali ob dobri družbi ali sami doma na kavču. Vseeno je kje, kako in zakaj. Glavno je da se imate lepo (:
Love, Evelina

Thursday, April 25, 2013

Dan po prvem teku

Ko narediš korak iz postelje in čutiš vsako mišico na nogi. To je dan po prvem teku. Ampak čisto vsaki bolečini, čeprav včasih zajamram, sem zelo hvaležna. Hočem da me bolijo ker potem vem da sem nekaj naredila zase. Danes zjutraj nisem šla tekat sem imela obveznosti. Sem pa tekala po trgovinah in to kar pet ur, kar je tudi nekaj. Zato bom preden bom šla spat naredila samo raztezne vaje.

Torej najbrž se sprašujete, kaj sem delala 5 ur po trgovinah... Odgovor je nakupovala. Bližajo se sončkasti dnevi in nekako sem ločitveni list dala moji najboljši barvi: črni. In tako popestrila mojo garderobo z belimi in rdečimi kosi.


Samo dve črni stvari pa še to zelo nujni (:



Ena od teh dveh so zokni. Pri meni so vedno črni, celi predalnik je črn. Ne morem imeti nobene druge barve zoknov. Smešno, ne?

Ima še kdo takšno smešno navado, tako kot jaz? (:

Love, Evelina

Wednesday, April 24, 2013

Po jutru se dan pozna.

Včeraj sem si rekla, da danes pa grem tekat. Obljubo sem dala sebi in jo tudi izpolnila. Uspelo mi je in ne boste verjeli, ampak to celo zgodaj zjutraj. Ob osmi uri sem že bila na poti, kjer sem začela tek vsenaokoli po mariborskem mestnem parku. Z glasbo v ušesih, s sončkom na obrazu, vetrom v laseh in nasmeškom na ustnicah sem naredila 2.78 km in to v 15 minutah - povprečno hitrost sem imela 9,4 km/h. Potem sem se zaustavila, naredila raztezne vaje, spila vodo in se odločila, da grem še na Kalvarijo. Za tiste, ki ne veste: to je hrib na katerega se gre po 455 stopnicah. Pot navzgor in navzdol sem prehodila v približno 9 minutah in z bolečimi mišicami na nogah.  Vendar z prečudovit razgledom iz vrha:

Ko sem hodila nazaj do mestega parka, sem videla "vodoravno štango" in se spomnila na prevale, ki smo jih delali kot otroci. Tako sem odložila telefon in mp4 ter se zavrtela nič hudega sluteče, če me kdo čudno gleda. (: Potem pa pot pod noge in proti domu. Med potjo pa sem se odločila, da grem domov samo po denar potem pa na smuti v mesto, kar v trenerki.



Ko sem prišla do drevoreda, pa sem si rekla. Zakaj še ne bi malo nazaj domov tekala in tako sem pretekla še 680 metrov (tako dolg je tudi tomšičev drevored) v 4 minutah z povp. hitrostjo 9.8 km/h. Potem pa sem se  še odločila, da bom šprintala po naši ulici do doma - kar sem naredila v 33 sekundah (130 m) z povprečno hitrostjo 14,3 km/h.

Uporabljala sem mobilno aplikacijo Sports Tracker, ki sem jo uporabljala prvič, ampak sem z njo zelo zadovoljna. Saj ti pokaže, kje si tekal, kdaj, koliko časa, maximalna hitrost, koliko kalorij sem zgubila. Pa to ne samo za tek, ampak tudi za hojo, kolesarjenje in še mnogo več.

Torej danes sem pretekla 3,59 km, pri tem pa izgubila 256 kcal. Moja največja dosežena hitrost je 29,6 km na uro in to hitrost sem dosegla med najdaljšim tekom. Ker na daljše proge vedno tekam po mojih  zmogljivostih ali počasi, srednje - nikoli se ne zaustavim. Nekaj metrov pred koncem, pa še porabim zadnje moči in takrat sem najbrž dosegla takšno hitrost.


Eno uro in pol pa sem hodila, mahala otrokom, ki so z vzgoteljicami preživeli čudovito jutro na prostem, opazovala ljudi in okolico, vonjala plodove češenj ter se smejala enemu približno dvoletnemu fantku, s katerim sva se srečala kar dvakrat in vedno ko me je videl se je tako lepo nasmejal, ko se mi ni še v življenju nihče.

Torej sezona teka je odprta vsaj za mene. Me pa res zanima, ali so to dobri rezultati ali ne. Ker jaz sem si prvič takole štopala in res nimam občutka? Me pa tudi zanima, če se spomnite tistih prevalov in če ste jih tudi vi delali kot majhni?

Hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali.

Love, Evelina



Tuesday, April 23, 2013

Inspiration: Running

Malo bi se skrila v klobčič in pokrila z odejico in sladko zaspala. Malo pa bi skakala okoli kot kurent in klicala sončne žarke, tudi ko je večer. Premanjkuje mi vitamina D. To vem, ker sem dobila bele lise na nohtih. Saj sem zdaj ko je v prejšnem tednu sijalo sonce, jaz pridno delala v nakupovalnih središčih. Včeraj pa skoraj cel dan preležala. Bila sem zelo utrujena.
Tudi tekaške sezone še nisem začela, razen če odštejemo tekanje po trgovinah. Vse bloggerke pa že prav ponosno pišejo o tem. Pa čeprav tek pogrešam zelo močno. Ko z vetrom v laseh in glasbo v ušesih ali samo z poslušanjem zvokov narave in otroškega smeha in pogovor ljudi. Ko delaš korak za korakom in dih za dihom. Ja, ja točno to pogrešam. Pogrešam tudi tek zgodaj zjutraj, ko še vsi spijo. Ti pa odtečeš svoje in potem greš naravnost v šolo poln energije. 
Ker mislim jutri začet z tekom, rabi moja rit malo inspiracije:



Kasneje bo mi ta rit hvaležna. Ste že začeli s tekom? Kar napišete tisti, ki ste že, da bom dobila slabo vest (:
Love, Evelina


Monday, April 22, 2013

Spring cleaning

So stvari, ki so se dogajala predlani, lani in tudi letos in te stvari, se ne pozabi in tudi ne pomete pod prag. Ampak ostanejo s teboj v lepih in manj lepih spominih. So stvari, ki pa se kopičijo in kopičijo na tvojem računalniku in telefonu. Te stvari potrebujejo spomladansko čiščenje. Telefon me že dva meseca opominja, kako poln je njegov pomnilnik in jaz zbrišem nekaj stvari, čez teden pa že spet ista pesem. Tudi na računalniku je na tisoče datotek in slik in vseh stvari, ki bi rabile čiščenje in trdi disk me že mesece čaka, da ga napolnim. Kaj naj rečem? Čiščenje pač ni moja najpomembnejša stvar, sploh pa ko se znajdem v vsej tej "umazaniji". Ampak hej, vse le ni tako slabo kot se sliši. Telefon je že malo zadihal, računalnik pa mi bo kmalu zelo hvaležen. Ampak do takrat je še par dnevov sedenja za ekranom. Zato se vam, samo na kratko oglašam da veste, da sem živa in zdrava ter da si polnim baterije ob prijetni glasbi in čimmanj kalorični hrani.



Vem, nisem se oglasila že tri dni. Bila sem zelo delovna, včeraj pa sem večino dneva prespala. Mislim, da še mi nikoli ni uspelo tako dolgo spat. Ampak zdaj sem nazaj in nov teden je pred nami. Se beremo jutri (:
Love, Evelina


Thursday, April 18, 2013

You are more beautiful than you think

Preberite naslov še enkrat in še enkrat.
Čeprav je reklama in čeprav je Dove, ima veliko sporočilo:


V video so prikazane ženske, ki odgovarjajo na vprašanja, bivšega FBI umetnika, o svojem obrazu, katerih on prej ni vedel. Kasneje pa še isto žensko opišejo popolni neznanci s katerimi je spregovorila nekaj besed. Izid je niti ne tako presenetljiv, kot pa ganjiv. Do sebe smo vedno kritični, vendar ne bi smeli bit, sploh pa ne do svojega obraza. Popolnoma vsi smo unikatni in posebni. Vsi imamo napake, kot imamo tudi vsi vrline. Zakaj se ne bi pogledali v ogledalo in si rekli, da smo si všeč in da se imamo radi. Kot vaditeljica manekenske hoje, opažam da so otroci, kot tudi najstnice izjemno sramežljive. Ne upajo se pogledat v ogledalo, še teže pa naravnost v svoje čudovite oči. Zakaj?

Pobliže videne risbe in ostali videi na tem naslovu: http://realbeautysketches.dove.com/

Love, Evelina

Wednesday, April 17, 2013

Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj

Druga z desne sem jaz (:

Čakala sem pomlad in vesela sem da sem jo dočakala. Sonček, sprehodi, dobra energija, narava, nebo, ptički in tako dalje. Zdaj pa čakam na maj. Za prvi maj se nekam odpravljam. Mogoče bi kdo ugotovil kam?
V maju pa me čaka še ena modna revija, ki mi je vsako leto zanimiva in se je zelo rada udeležim in hodim "po njej".

Na kaj pa vi čakate?

Love, Evelina

Tuesday, April 16, 2013

Dobermanki

Se spomnite, ko sem govorila o mojih šest razpoloženjih?

Nisem našla psa... Ampak sem pa danes bila na takšnih aktivnih sprehodih. In eden izmed sprehodov je bil z dobermanko Ginny. To je pravi cuker. Je igriva, velika, ljubezniva in nerodna. Večina ljudi ima dobermane za nevarne, vendar niso. Odvisno je od vzgoje in tudi malo od karakterja živali. Ne želim, da bi vse dobermane metali ljudje v isti koš, sploh pa ne pod nevarni koš. Ker roko na srce, saj se ve kako zelo nevarni znamo biti šele ljudje.
Želim pa opozorit še na eno napako staršev. Gremo z Ginny mimo in mamica reče svojim trem otrok. Pazite, ker to pa so nevarni psi. Draga mamica, če želite svojega otroka vstrašit s tem kako je ta pasma nevarna ste naredili otroku veliko krivico, ker je zdaj še bolj izpostavljen "nevarnostim". Če kdo strah najbolj zavoha so to psi in ostale živali. In ko strah zavohajo se branijo, ker ne vedo kako bo prestrašen človek odreagiral. Če že z otrokom spregovorite o nevarnih psih, še izrečite kako besedo o previdnosti, ne pa mu že na začetku vcepit strah in si za ta pogovor vzemite čas.




Love, Evelina

Monday, April 15, 2013

Photoshooting: Strawberry

Štirje modeli, štirje sadeži, trije fotografi, ena vizažistka in ena oblikovalka nakita iz žice ter super fotke.

Hvala za povabilo. Imela sem se odlično. Ko pogledam fotografije, se vedno nasmejim (:



Foto: Frozen moment photography
Make up: Tjaša Švorc
Nakit: Mina Toplak



Love, Evelina

Sunday, April 14, 2013

White dress






Dress: Asos / Shoes: Princess / Ring: River Island / Earrings: Six/
Bracelet: Gift


Bela je barva jasnosti, čistosti in nedolžnosti, ter tudi nov začetek - rojstvo. Je simbol božanskosti, popolnosti, ponosa, dobrote in večnosti.
Kaj naj rečem kot to, da izgleda kot da mi popolnoma ustreza.
P.S: Tudi blog je večinoma bel. (:

Love, Evelina


Thursday, April 11, 2013

v Novem mestu

Ko greš delat, veš da nerabiš fotoaparata. Ampak če smo bile pridne in smo delo končale prej se lahko prelevi v lep potep po Novem mestu in takrat je bilo vsem žal, da smo fotoaparate pustile doma.

Vse punce smo bile nadvdušena nad prijaznostjo ljudi: od tega kako nas je en gospod opozoril, da si je ena med avtomobilska vrata zaprla jopo. Do tega ko smo 6x spraševale za pot in vedno naletele na prijazne ljudi, ki so zelo pomagali. Tudi do tega, da smo dobile v enem izmed smuti barov zastonj tri smutije. Kar je dodalo piko na i našemu lepemu dnevu. Zato smo tistemu natakarju pustile to sporočilo:

Ne ni številke. Samo eno lepo sporočilo: Hvala! Prijazni ljudje spreminjajo svet! Še naprej naj sije sonček! (:

Novo mestu pa je tudi sicer lepo mesto. Z lesenim mostom preko zelenkaste Krke je čudovito in z svojimi malimi trgovinicami in kafiči, kjer so ambieti "za dol past".
Celo presne tortice imajo, ki jih v Mariboru sploh ni. C.c.c...

Še sreča, da se že jutri vračam, ampak delovno brez potepa. (:
Upam, da ste tudi ostali preživeli lep sončen četrtek.

Punce/fantje, ste že kdaj natakarju/natakarici, kaj napisali na servieto ali kam drugam, ter to pustili na mizi?

Love, Evelina

Wednesday, April 10, 2013

My room

Ko sem načrtovala mojo bodočo sobo, sem vedela da bo rdeče, črne in bele barve. Celo na stenah sem želela imeti črno, ampak komurkoli sem to rekla me je čudno pogledal. Kmalu sem se tudi jaz odločila drugače, saj soba ni tako velika.  Želim pa imeti svetlobo v sobi. Zato sem izbrala 3 bele stene in 1 rdečo. Če že črne ni na steni je pa vsaj na tleh. Tla so iz najtemnejšega parketa, ki sem ga iskala zelo dolgo. Na rdeči steni je "studio". To steno sem želela imeti prazno, za slikanja, ples in telovadbo, da je prostor ter tudi lep pogeld na ogledalo. Zato sem posteljo, pisalno mizo in omaro spravila na ostale stene. Več pa naj pokažejo fotografije.



Vedno sem si želela veliko slik in takšna polica je ravnopravšnja za to.


To so moji zakladi; ali raje spomini in spominki (:


Arizona zna biti uporabna tudi v druge namene.
Če pa še naravni "čigumi", pa še boljše.

Darilo, ki sem ga dobila za 18. rojstni dan.

Del pisalne mize. Ta kozarec sem si posvojila. Je samo moj in samo jaz lahko pijem z njega. V njem je vedno voda. Velikokrat me spomni, da morem pit (:

Če je veliko kablov...

Tista slika mene, je bila na fotografski razstavi na madžarskem lansko leto maja.

Revije (modne, potovalne). Tračov se ne najde pri meni (:

Moja omara (četrt je manjka) in jaz bosa (doma sem vedno bosa; nemaram copatov).


Kako se vam zdi?

Love, Evelina

Tuesday, April 9, 2013

Good friends don`t let you...


Še večjo srečo pa imaš, če tega prijatelja ne rabiš iskat, ker je že celo življenje pred nosom. Skrbi za tebe, ko še nisi razumel sveta. Ti velikokrat, kaj prinese s trgovine, čeprav sploh ne bi rabil. Te ščiti pred komerkoli in čimerkoli (tudi pred pajki). Ti pospravlja sobo, ker jaz pač nisem perfekcionistka. Najbrž se je že našel v teh stavkih. To je moj pol brat Denis. In kaj je glavno. Ko delam norije, on poskrbi, da jih delava skupaj in obratno :P
 



Saj se mu vidi, da je rojen igralec in komik. Pri meni pa se samo vidi, da ga poskušam posnemat. Ker tako pač je, ko imaš starejšega brata :P

Seveda, pa bratu vseeno ne gre povedat vseh največjih "skrivnosti" in ženskih zadev. Zato je tukaj njegova punca Tamara.


Seveda pa onadva nista edina. So še prijateljice s katerimi smo delale še večje neumnosti in komaj čakam, da jih ponovimo in nadoknadimo. (Da nebom delala komu krivice.)

Imate tudi vi prijatelja s katerim počneš bedarije? Lahko mi tudi kaj poveste, da bo malo bolj zanimivo (:



 Love, Evelina


Monday, April 8, 2013

"Opening" my room

Končno otvoritev moje sobe. Vem, da se smešno sliši. Mogoče je ta otvoritev bila tudi izgovor, da smo se družili, nekaj dobrega spekli in zmiksali, se zabavali ter da sem prvič oblekla oblekico in ne prestopila praga. (:

Več pa naj povedo slike:


Hollywodski smoothie (2 pomaranči, 1 limona, javorjev sirup in kokosovo mleko)

Čokoladni-kokosovi muffini
Vzdušje...
Glasba se štima...
Na otvoritev tudi rdeči trak ne sme manjkati (: Zato akcija..

Prvo sem trak prerezala...

Potem še slikala dva zakljubljenca z mojim HAPPY pojštrom...

Potem smo pa jedli in...
pili...


Se malo slikali...

Zadaj je moja risba. Tehnika so pasteli.

Na koncu smo pa vsi skupaj onemogli. Pod težo fotoaparata in želodčkov.


Denis in Tamara hvala vama (:

Love, Evelina