Polom od presne češnjeve torte

 Mislim da je že, več kot mesec dni od kar so bile češnje in od kar sem delala presno češnjevo torto. Ne bi bilo pošteno do vas, če ne bi pisala iskreno. Zato vam iskreno napišem, kaj se je zgodilo s presno torto.

 

Bil je lep sončen dan, doma pa čisto preveč češenj, za katere se je vedelo, da bodo prej zgnilile kot pa izginile v naše trebuščke. Zato sem pogledovala po blogih in se zapičila v presno borovničevo torto, jaz pa sem imela samo češnje. Pa sem potem malo povprašala, če bi to šlo naredit iz češenj. Najbrž bi šlo, in sem naredila. Seveda pa ni šlo brez težav.

Razkoščičevanje je še šlo, čeprav so me že zelo boleli prsti. Imela sem tudi malo odpora, ker se res nisem želela srečat z kakšnim mesnatim črvičkom. Ko je bilo tega dela konec, me je že vse bolelo, ampak sem bila zadovoljna. Potem pa je nastopila druga težava: mletje oreškov. Sem jih namočila in vse, ampak res sem mislila, da je naš blender dovolj močan, da bo zmlel te namočene oreščke. Pa je šlo zelo težko. Najbrž jih niti ni dobro premešal. Bila sem že tako utrujena, kot takrat ko pretečem 6 kilometrov. Ampak še vedno vztrajna in še vedno odločena, da naredim do konca. Ni mi bilo žal da sem se tega lotila. Čeprav bi že marsikdo prej obupal. Jaz pa sem še vztrajala. Pa sem naredila prvo plast, drugo in okrasila ter dala v zmrzovalnik. Že takrat sem vedela, da ne bo dobro. Ker je imelo preveč okusa po oreščkih in le malo po češnjah. Tako sem ugotovila, da pa le mogoče češnje nekako ne sodijo v presne torte in da tudi ne izgledajo lepo. Ni nobene barve, tako pusta je torta.

Vse moje napovedi so se naslednji dan uresničile. Res ni bila niti malo dobra. Pa imam rada presne torte, kaj šele oreščke, ti so moji prehrambeni spremljevalci. Potem pa so še poizkusili tisti, ki so mi najbližje. Opozorila sem jih, da ni dobro in če želijo lahko probajo, če ne pa tudi ne bom jezna. Da pa kljub temu ni strupeno in da ne bodo imeli nikakršnih želodčnih težav. Poizkusili so vsi. Če bi rekla, da je ful dobro, bi ziher bil vsaj kdo, ki ne bi.
Odzivi: "Pa Evelina, saj ni tako slabo." in drugi glas: "Samo res ni tako slabo, kaj te govoriš." in tretji... Vem da je bilo tolaženje. Ampak tega pa res ne rabim. Ni bilo dobro in pika. Moje brbončice še dobro delujejo. Tako da ne mi nakladat.

Pojedli smo več kot polovico torte, ostalo pa vrgli v koš. Tudi takrat mi niti za sekundo ni bilo žal. No, žal mi je bilo samo toliko, ker vem da eni nimajo dovolj hrane in da so lačni. Žal pa jih ne poznam da bi v tistem trenutku lahko delila zdravo, vendar ne dobro torto. Bi pa jo pojedli, vem da bi jo.

Tako da torte vsaj, dokler ne bom imela novega blenderja ne bom delala. Sem se pa veliko naučila in kljub temu je bilo zabavno. Čeprav ni uspelo. Saj večinoma so tiste stvari, ki ti splavajo po vodi najbolj zabavne.

Torej še vedno ostajam pri kupljenih presnih torticah za 5 € in naslednjič mi teh 5 € sploh ne bo škoda dat. (: Je pa res, da me razjezi dejstvo, da jih v Mariboru ni, medtem ko pazite vi to, jih v Novem mestu imajo.

Bi še radi kaj dodali? (:

Love, Evelina