evelinamalina: The Elephant Whisperer

Minili so dnevi ko sem bila na plaži, se sončila, plavala in brala. V sedmih dneh sem prebrala 560 strani. In eden od štirih romanov je bil Šepetati slonom od preljubega in pokojnega Lawrenca Anthony-ja. Knjiga je po resnični zgodbi, zato jo z navdušenjem delim z vami.

Anthony je imel rezervat v južni Afriki. Kmalu je prejel klic, da mu podarijo čredo devetih slonov, drugače jih bomo ustrelili, saj so nevzdržni in zelo nevarni. Odločil se je za ta korak in slone sprejel medse. Bilo je veliko zapletal, saj so ti sloni sovražili ljudi. V preteklosti so imeli slabe izkušnje. Vendar Anthony jih je razumel, jih opazoval in bil velikokrat v nevarnosti. Sloni so nevarne živali, saj z svojo težo lahko iz kogarkoli naredijo palačinko, sploh pa takšni sloni, kot je bila tale čreda: razburljiva, sovražna in zaščitniška. Vendar Anthony je z njimi navezal stik. Z opazovanjem se je veliko naučil o njih in sebi. O tem je tudi sam napisal v knjigi. Citiram:

"Od veličastne matriarhinje Nane sem se naučil, kako pomembna je družina. Naučil sem se, da so modro vodstvo, nesebična disciplina in brezpogojna ljubezen bistvo vsake družine. Naučil sem se, kako pomembno je, da ima ob sebi svoje meso in kri, ko se življenje zaroti proti tebi.

Od Frankie, srborite tete, sem se naučil, da je lojalnost skupini najvažnejša. Frankie bi brez premišljenja dala življenje za čredo. Zanjo ni bilo nič pomembnejšega. Ljubezen in spoštovanje, ki ju je dobivala v zameno za svoj pogum, sta bila absolutna.

Od Nandi sem se naučil, kako velika je materina ljubezen: mati je pripravljena dneve ostati brez hrane in vode, da bi bila ob svojem mladiču, ne vda se in upa do zadnjega diha.

Pri Mandlu sem videl, kako težko je odraščati na begu in v sovražnem okolju in kako so se njegove predane mama in tete trudile, da bi čim manj trpel.

Od Marule in Mabule, Frankiejinih otrok, sem se iz prve roke videl, kaj lahko doseže odgovorno starševstvo v še tako nenaklonjenih okoliščinah. Ta prelepa, lepo vzgojena otroka bi v svetu ljudi imenovali "poštenjaka", to pa je nekaj, česar v današnjem svetu ni več veliko. Videla sta, kako se do mene obnašata mama in teta in tako sta mi tudi onadva naklonila spoštovanje, kakršno po navadi pripade uglednemu sorodniku. Rad sem ju imel.

ET me je naučila odpuščanja. Kljub njeni bolečini in nezaupanju sem uspel navezati stik z njo, a samo zato ker mi je to dovolila. Medtem ko sem bil odsoten (šel je namreč pomagat živalim v bagdadskem ZOO-ju v času vojne), je povrgla, in zdaj je stala v bližini, me gledala in mi ponosno razkazovala svojega mladiča. V mojem srcu je zasedala prav posebno mesto.

Seveda je bil v mojem srcu tudi Mnumzane. Gledal sem jih skozi ograjo in začutil toploto in mir, da sem po šestih mesecih vojnih grozodejstev spet doma, pa tudi neizmerno vesel, ker je bila ob meni vsa moja širša družina. Zvok hrumenja z njegovih želodcev je bil najbolj tolažilen zvok, kar sem jih kdaj slišal. Obdali so me z občutkom vseprežemajoče spokojnosti."

Ter zaključi z najlepšimi mislimi:

"Z novimi generacijami ne bom imel nobenih stikov. Ko sem posvojil čredo, je bil moj cilj spustiti jih v divjino. Nikoli nisem načrtoval stikov z njimi. Hotel sem samo, da bi matriarhinja Nana zaupala enemu samemu človeku. Ko sem to dosegel in je vedela, da njene družine ne bodo več nadlegovali, je bil moj cilj dosežen.

Ko se danes peljem mimo črede, se mi Nana in Frankie včasih še vedno približata. Tudi Nandi, Mabula, Marula in Mandla in seveda ET me še poznajo: čeprav opazijo in priznajo mojo prisotnost in včasih pridejo za Nano, to naredijo veliko bolj zadržano.

Toda najmlajši se ne zmenijo zame, tako kot se jaz ne za njih. Popolnoma. Zanje sem tujec. Odnos, ki sem ga imel z njihovimi babicami, se ne bo nikoli ponovil. Z ljudmi ne bodo imeli nobenih neposrednih stikov - ne z mano ne z mojimi čuvaji. In tako tudi mora biti.

Odrasli bodo tako, kot sem hotel, da bi odraščala prvotna čreda. Odrasli bodo v divje slone. Če je na svetu kaj, česar ne oddobravam, potem je to nenaravno lovljenje in udomačevanje divjih živali, pa naj gre za slona ali za ptico. Edina dobra kletka zame je prazna kletka."