Moja soba

»Načrti za poletje: Prenavljali bomo Evelinino sobo in spalnico oz. dnevno sobo. Kdaj? Sredini junija.« reče mama.

 »Kaj pa moja matura? Kje se bom učila?« sprašuje Evelina s povzdignjenim glasom.

»V kuhinji, kopalnici ali pa na terasi. Evelina, saj veš da moremo to čim prej naredit, drugače ne bomo nikoli«

Okej, si misli Evelina, saj tudi ona želi imeti novo sobo.

Pa se je začelo…

 Tako je izgledalo, ko v moji sobi ni bilo več pohištva. Samo postelja »za silo«, računalnik, zvezki in voda ter roža, ki mi je dajala kisik (: Tako sem se učila za maturo. 

 

 Ko sem ostala brez lesa, pod mojimi nogami. Na mojo sobo pa me je spominjala samo še luč. 

 Samo da več ni »šodra«  v sobi. Je pa neka zelena, prijetno topla in mehka stvar.

 Nekomu je stena postala tabla za računanje. Nisem bila jaz, čeprav sem se učila matematiko.

 Lestev, lestvi, lestve … Malo me spomni na oddajo Zmenkarije. Se spomnite.? Takrat sem bila, še zelo majhna. Če se spomnim jaz, se najbrž tudi vi. Bila je zavesa. Na eni strani nekdo, ki je izbiral tri osebe za zaveso. Ta lesena lestev, pa ima na izbiro, ali leseno ali kovinsko. Smešno (:

Pa barvanje…

Potem je bilo na vrsti še parketiranje in opremljanje ter dekoriranje. Ampak to pokažem naslednjič.

Love, Evelina