Vem, da se vam že več kot en mesec nisem oglasila. Vendar je
blog bil skoraj vsak večer v mojih mislih. Razlogov, zakaj nisem nič napisala,
pa ne bom iskala.
Upam, da ste preživeli lep božič in prav tako prestopili v
novo leto, kar se da najlepše in želim vam, da boste imeli petnajstico še raje
kot štirinajstico. Kako sem jaz preživela te praznike več kot 3000 km vstran, pa v
naslednji objavi.
Zdaj želim z vami deliti nekaj čisto drugega. Lani sem v
prvi januarski objavi napisala tole:
»Za leto 2014 si želim samo več akcije. Zavedala sem se namreč, da sem
velikokrat rekla »ne«, namesto »ja«, »ne vem« namesto »vem« in nekako zavisela
med »ne«, »ja«, »ne vem«, »vem«. Bila sem velikokrat ne odločna, zato si želim
odločnosti. Sem zelo pravična, zato si želim, da ob nepravičnosti ne bi
izbruhnila in se jezila, ampak vdihnila in izdihnila, ter se še bolj zavedala,
da mora biti nepravičnost, saj brez nepravičnosti, ni pravičnosti. Želim si več
poguma, da me ne bo strah in da bom lahko stala za svojimi mnenji, prepričanji
in se sama s svojimi kremplji branila. Želim si ponosa, da ne bom s sklonjeno
glavo hodila skozi lepe stvari in jih tako sploh ne opazila.
Da se bom zavedala, da je glavno da sem jaz zadovoljna sama s seboj, da
se edino jaz resnično poznam in da ne bom zaskrbljena, če drugi ne bodo videli
pravo mene (tako slabe kot dobre stvari). Da se ne bom borila za ljubezen in
dobre odnose in da ne bom dokazovala sebe. Ker vse kar bo pravo, bo prišlo k
meni brez napora in brez borbe…«
Ko sem prebrala to lansko objavo, sem ugotovila, da se mi je
veliko stvari resnično zgodilo. Selitev v tujino je bil zame en padec iz cone
udobja in veliko akcije. Ko je akcija pa sploh nimaš možnosti »mencati« in biti
ne odločen, prav tako rabiš tudi nekaj poguma. V mojem besednjaku se je tako
velikokrat na plan prikazal, ta slaven JA in priznam veliko stvari se mi je
zgodilo prvič. Tudi ljubezen je prišla k meni, ko sem najmanj pričakovala in ko
je, po pravici, sploh nisem želela.
Seveda so pa stvari na katerih še morem delat, ena izmed teh
je nepravičnost. Ob njej se mi še vedno dvignejo lasje in opazim jo zelo hitro.
Ampak se trudim da prvo razumno premislim, šele nato odreagiram. Druga stvar je
zaskrbljenost. Okoli mene se plete toliko novih ljudi, na katere seveda želim
narediti dober vtis in pokazat svoj pravi jaz. Ampak verjemite, da je to zelo
težko. Prvič zaradi jezika, drugič zaradi tega ker ljudje prihajajo in odhajajo
in tretjič… (Pustimo ta tretjič, je zelo zapleten (; ). Če pogledam na vse
izpolnjeno lahko rečem, da sem zelo zadovoljna sama s seboj, da si še 6 mesecev
nazaj ne bi niti mislila, da se mi lahko zgodi kaj podobnega. Lahko rečem, da
sem zelo hvaležna, za takšen preobrat v mojem življenju.
Vam zanima kaj si želim, za leto 2015?
- energije in to takšne, da se zdi kot da imam vedno sršene
v riti (:
- izkušenj, ki te pripeljejo do novih spoznanj
- veliko učenja, zagnanosti, podpore in osredotočenosti
- zavedanja da omejitev ni, te nastanejo samo v glavah
»omejenih« ljudi.
- čut za kreativnost in mir v srcu
- imeti manj pričakovanj do drugih ljudi
- poguma, ker ta je vedno potreben (;
- postavljati sebe na prvo mesto…
Seveda, to še ni vse, ampak mislim da sem na plan privlekla le tiste pomembnejše. Res se veselim tega leta. Vem da se bo zgodilo veeeeliiiko stvari, vem da bodo veliki premiki in veste kaj, čutim vznemirjenje. Kaj pa vi?
Srečno 2015!
Z ljubeznijo, Evelina
P.S. Še ena dobra novica. V pripravljenosti imam vsaj 10 objav
še iz lanskega leta in že nekaj novih iz tega leta, ki čakajo na objavo, tako da mislim, da se bomo letos večkrat
brali. Je tukaj nafta, zelo bolj poceni in se zdaj tankam na redni bazi. (:
