Thursday, November 28, 2013

Bolečina

Bolečina je relativna. Bolečina se ne da izmerit. Bolečina je lahko fizična ali psihična. Kakršnekoli bolečine smo deležni, je tam z razlogom. Nekateri so doživeli ljubezenska razočaranja in to ne enega, ampak na desetine. Drugi so bili v otroštvu prisotni raznim družinskim izpadom, pretepom in še česa. Tretje punce so šle skozi raznorazna posiljstva. Četrti skozi izsiljevanja in še česa. Peti skozi razne bolezni.

In kako ti lahko nekdo reče, da kaj te ti govoriš, saj sploh nisi dala toliko skozi... Zakaj mislimo, da je nekdo ki je doživel samo družinske prepire manj trpel in da ga je manj bolelo, kot pa tisti, ki je doživel vse zgoraj našteto. Zakaj sploh sodimo, saj sploh ne vemo, kaj je v življenju vsa ta oseba dala skozi in na kakšen način. Odvisno je tudi, kako čustvena in občutljiva je ta oseba. Poleg tega pa tudi, kaj ji veliko pomeni. Če ji družina veliko pomeni, jo bo vsakršnji prepir v družini vrgel s tira... Kako lahko sodimo, kaj je hujše imeti raka ali biti invalid. Imeti anoreksijo ali bulimijo... in še in še primerjav...

Ljudje smo različni in imamo različna izkustva, ki jih ne moremo primerjati s komerkoli. Ljudje smo tudi različno močni. 
Prav vsaka bolečina boli in prav vsaka bolečina nam govori, da je nekaj narobe, da nekaj ni prav. Odzivi na bolečino so drugačni: eni se iz  bolečine učijo, kako drugače, kako boljše... Drugi podležejo in ne znajo naprej. Tretji se izklopijo in si ne pustijo več, da bi jim kaj lahko prišlo do živega. In od teh odzivov, ni prav nihče pravilen ali napačen. Vsak je tam kjer mora bit. Pri vsaki bolečini pa je potrebno reči HVALA in iti naprej. Šele takrat je odziv pravilen, je pa popolnoma vseeno ali se to zgodi 1 mesec po dogodku ali pa 10 let. Čeprav čimprej tem boljše. Ker prav vsaka bolečina nam pokaže kje smo... in kaj delamo narobe. Pri vsaki bolečini smo si krivi sami... Na koncu mi le povejte, ali pomaga, če po 2 letih prekleješ osebo, ki ti je kaj hudega naredila? Ali pa še vedno obtožuješ svoje bivše, za vse kar so ti naredili... Čez čas bo zgodba ista in začarani krog se nadaljuje. Dokler ne izstopimo iz vlakca, se zahvalimo za razburljivo vožnjo in gremo naprej, četudi sami in peš.



Želim vam lep četrtkov večer. Moj vsekakor bo.
Love,  Evelina

Wednesday, November 27, 2013

Kdaj je preveč?

Boljše je kvaliteta kot kvantiteta.
Poznate ta znani stavek, ne? Meni je prav smešen. Ker saj po eni strani je res, da kupiš ene bolj kvalitetne teniske, jih nosiš vsak dan čez celo leto in ti ne bodo razpadle. Ali pa kupiš cheap superge, pa jih že ob prvem dežju lahko lepiš. Ampak ta stavek dejansko ne govori o tem. Ker kdo najbolj izgovarja te stavke? Ste se že kdaj zavedali?
No, jaz sem se… To govorijo tisti, ki imajo kvaliteto in kvantiteto. Imajo veliko oblačil znanih oblikovalcev in še veliko število stvari…Tega še v Sloveniji ni veliko, ampak se bojim da bo.
Drugi pa imajo normalno kvaliteto in malo več različnih kosov. Seveda se strinjam, da je za čevlje/jakne/plašče super plačati več. Čeprav včasih se nam lahko zgodi, da plačamo več, pa je kvaliteta zelo slaba. 

Dobro se je pa vprašati, kdaj pa imamo dovolj?
In ko vidiš, da imaš polno omaro določenih stvari in da še kar gledaš za njimi. Takrat je čas za rdeči alarm. Takrat se vprašaš ali res potrebujem? Se malo spomniš na tistega otroka, ki je barval tebi tako lepo majico ali šiviljo ki je garala za tistih par centov na uro. To pa pišem samo zato, da bo ti stvar lažje pustiti na miru. Tako boste z nasmeškom in ponosom odšli domov, saj ste vedeli da vas ni premamila niti stvar, niti prepričala trgovka, niti reklame. Zmagovalka boš v borbi z potrošniškim svetom.


Kaj še lahko glede tega storiš?
1. počistiš omaro oblačil, ki jih ne nosiš ali ne potrebuješ, ki so ti prevelike ali premajhna, ki ti več niso všeč.!
-          te oblačila lahko podariš nekomu, ki ga poznaš in nima toliko oblačil.
-          lahko jih prodaš za nižjo ceno na Mojbutik.si
-      če so zelo rabljena oblačila, se najdejo tudi kesoni namenjeni tkaninam v trgovinah in na javnih mestih v Mariboru (upam, da še tudi kje drugje)
-          poiščeš kakšnega brezdomca in mu enostavno izročiš (sreča ob tem je nepopisna)
-          najbolj sem skeptična glede nekaterih organizacij, ampak tudi tam ne bo nič narobe
2. Še enkrat poudarim, pomembno je ozaveščanje o problemih modne industrije in o potrošništvu. Zato se dajmo o tem čimveč pogovarjat, delit mnenja in pisat o tem.
3. Deljenje te objave in mogoče še kakšne pred tem. 
  

Ali se vam zdi, da zapravite preveč za nakupovanje? Ali kdaj pomislite na otroke, ki z lastnimi nogami stopicajo po kemikalijah, da so naša oblačila pobarvana ali ko vdihavajo ves ta strup? In na ostale pripetljaje, ki se dogajajo v modni industriji?

Love , Evelina

Wednesday, November 20, 2013

Trendovski kosi

"Glej, ta kos pa je zelo trendovski. Gremo po nakupih!"
Jaz: » Ne, prosim ne! Gremo en velik ovinek mimo njih.« A ni nekaj najbolj groznega. Ko vidiš skoraj na vseh isto stvar. Na primer, Kenzo zelen puloverček poznamo skoraj vsi, ne? Ker prebiram veliko blogov, sem ga videla najbrž n-to krat. Mi je všeč? Mi je zelo. Bi ga kupila? Ne, ker ga je vsepovsod preveč. Saj je lepo videt, kaj se vse da, k enemu puloverčku kombinirat. Ampak kar kmalu postane prav dolgčas. In ja, ko svetovne blogerke končajo s tem in pri njih ne vidim več teh puloverčkov, takrat pridemo na vrsti me – Slovenke in zdaj jih videvam na Slovenkah. Orginali ali ne... Videvam jih...


Nekaj podobnega je bilo tudi z wedge supergami. So mi všeč? Ja. Jih imam? Ja. Ampak zakaj? Ker je modelov ogromno in ker sem potrebovala nekaj športno elegantnega za obut.


Nekaj podobnega so tudi Zarine kratke hlače/krilo. Te sem si dejansko že mislila kupit, ker so mi res hude. Ampak ko sem jih videla tolikokrat, mi več niso bile tako zanimive, pa tudi nič več posebnega (:



Torej, seveda boste lahko kakšen trendovski kos videli na meni, ampak res ne samo zato ker je to letos »in«.

Vem, včeraj sem napisala, da bom danes z vami delila nekaj o kvaliteti, ampak sprememba plana. Kmalu pa res... (;

Torej, kako pa vi gledate na to? Ali takoj ko je kaj trendovsko, greste v trgovino in to kupite? Ali mislite, da če imate modni blog, da brez trendovskih kosov ne gre? Kar razpišite se. Sem pri prejšnjih objavah bila prav prijetno presenečena nad odzivom. Hvala (:

Love, Evelina






Tuesday, November 19, 2013

Kaj je za mene predrago?


Če kdo misli, da bom dala svojih 100€ za en kos oblačila se hudo moti. Če kdo misli, da bom dala 40 € za eno srajčko se tudi zelo hudo moti ali 20 € za en kos nakita. A ste vi čisto zmešani.! 20 € za eno ogrlico, iz svetovno znane trgovine, ne me zafrkavat. Raje 20 € k slovenski oblikovalki unikatnega nakita. Če že. Čeprav sama nosim nakita zelo malo.
Dejansko jaz zelo težko nakupujem tukaj pri nas. Vesela sem edino za razprodaje, ker takrat oblačila pri nas stanejo toliko, kolikor bi morale. Tako se velikokrat spogledujem z spletnimi stranmi in pa seveda z razprodajami. Na koncu kupim 8 stvari ki jih rabim za 130 €. Ali pa 130 € za dve stvari, samo zato da bo na meni pisalo da pa je to od tega in tega oblikovalca in pa ogrlico, ko že itak vsi vedo s kje je kupljena in koliko je stala. Če pa je neka stvar, ki mi je zelo všeč in je tudi zelo draga, pa rabim kakšno spodbudo od mame ali kogarkoli, da si kupim.. Če pa je nekaj kar mi je resnično všeč, da gre tudi brez spodbude, čeprav to se zgodi zelo redko.


Seveda, pa tako razmišljam zdaj. Če bom kdaj imela denar, mi za te stvari ne bo težko dat denarja. Čeprav so še druge stvari, kamor bi dala denar prej. Ker vsak ima svojo malo radost. Ampak še vedno pa bom imela v mislih kriterij od včeraj. Poglejte svetovne blogerke. Dobivajo sponzorske stvari, se kažejo, slikajo in promovirajo že tako znane oblikovalce. In če mi kdaj to uspe, bi to malce prekinila oziroma naredila eno spremembo. Ki jo vsaj do zdaj še pri nobeni znani zvezdnici, blogerki, osebnosti (tako tuji, kot domači) nisem videla in žal mi je tega. Upam, da mi uspe, da bom lahko o tej ideji čez nekaj let pisala na blogu. (:  

Včeraj sem dobila tudi komentar, da je ta kombinacija težka:
da želim nedraga oblačila, pa vendar vseeno oblačila, ki jih nima vsaka druga punca. Naj povem, da vse gre če se hoče in tudi meni uspeva... (: Kako dolgo pa bomo videli..
.
O tem bi še lahko razglabljala, ampak za enkrat je dovolj. Jutri pa vam napišem nekaj o kvaliteti in kvantiteti.

Koliko pa ste vi pripravljeni zapravit za en kos oblačila? In kje so meje, če so... (:

Love, Evelina

Monday, November 18, 2013

Nakupovanje


Verjamem, da me večina vidi kot manekenko, ki ima polno omaro oblačil in na desetine čevljev, z veliko količino ličil in lakov,… ter nakita toliko da ne ve več kam ga naj ga da. Poleg tega se ukvarjam z modo in si mislite: "Njej pa res ni težko zapravljat za te stvari." Ampak realnost je malo drugačna.
Moja omara res ni ravno prazna, ampak se najde veliko stvari, ki so v omari že… oh, 8 let in jih nosim… Če povem, da imam kar nekaj kavbojk še iz 8. razreda, torej ko sem bila stara 14 let. Upam, da s tem povem veliko. Ličil imam zelo malo, samo to kar potrebujem. Tudi kremic in podobnih zadev čim manj. Če pa že, pa gledam na to da je čimbolj naravno, da ne dajem še večjih strupov na svoj obraz. Torbic imam celo premalo. Enostavno ne najdem nekaj kar mi bi bilo resnično všeč. Čevljev imam kar nekaj, ampak še vedno več petk, ker jim potrebujem za modne revije in slikanja, da lahko kombiniram.
Zakaj je stvar pri meni takšna?
Šele pred dvema letoma sem si začela stvari sama kupovat. Meni je bilo vedno naporno hodit po trgovinah. Zato je to vlogo prevzela moja mami, ki je poznala moj okus in vedela moje številke ter z veseljem nakupovala še namesto mene. No, zdaj se pa je moj okus začel malo spreminjat. Moda pa tudi zelo zanimat. Vse te blogerke, ki so vsak dan v drugačnih outfitih, so postale prava paša za moje nedolžne očke in ljubezen do nakupovanja je naraščala. Pa sem začela nakupovat sama z mojo sotrpinko. Bili sva po pet ur ali več v trgovinah, si poizkušali oblačila, kombinirali, si iskreno povedali, si svetovali in uživali. To so tisti dnevi, ko dam za oblačila malo več, vendar pod pogoji:
      -   da je kos oblačila, ki ga nimam v omari in ni basic (ker tega imam doma ful), torej mora bit nekaj posebnega
-          da je kos, ki ni predrag
-          kvaliteta ne rabi bit vrhunska, mora pa bit sprejemljiva, da lahko oblečem več kot enkrat
-          mora mi biti zelo všeč
-          kos oblačila, ki ga ne bom videla na vsaki drugi punci ali na vsakem drugem blogu.




Kaj pa je vam pomembno, ko stvari nakupujete? Kakšne
kriterije imate?
V naslednji objavi pa delim z vami, kaj je za mene predrago.

Love, Evelina


Thursday, November 14, 2013

Prva pomoč

Vsi blogerji ki uporabljate blogger, prosim za pomoč.!

Naj vam prvo razložim moj problem oziroma kaj me zanima. Ker problem sem že rešila. Samo rada bi še vedela razlog in če je še kdo to opazil.

Torej uporabljam bloger in včeraj sem se odločila, da bom sama naredila tole kartico za blog:

 photo Misel111_zps6e678c1b.jpg


In ko sem jo objavila preko blogerja, je in še izgleda takole:
  

Tista, ki pa sem jo naložila preko photobucketa, pa je točno takšna, ko sem jo ustvarila. To je tista zgoraj z lepo rozasto barvo. Ne pa takšno z rjavkasto barvo.

Se je že kateri to dogodilo? Mogoče kdo ve zakaj?
Ker fotografije posnete z fotoaparatom pa normalno naloži.

Hvala (:
Love, Evelina

Wednesday, November 13, 2013

Uspeh nekoga drugega

Še pred kratkim se tega nisem zavedala. Vedela sem, da sem čustvena oseba in velikokrat sem se zjokala. Predvsem ob žalostnih zgodbah in ljubezenskih ali kakšnih drugih pripetljajih v filmih. Tudi kakšen youtube posnetek me je znal spraviti do solz.
Kar kmalu pa sem opazila, da sem resnično prava cmera, saj jočem tudi ko se zgodi nekaj vesela in tudi ko v to niso vključeni ljudi, ki jih poznam in so mi blizu. Znam se zjokati, če popolnemu neznancu/neznanki uspe. Ko nekaj doseže v življenju in takrat sem celo jaz ponosna na njih.  Takrat mi tečejo solze sreče! Tega še zdaj popolnoma ne razumem. Naj poudarim, da ni samo ob določenih menstrualnih ciklusih. Ampak kadarkoli in tudi kjer koli.
Povem vam, da je občutek prav smešen, ampak prav tako… Ne najdem prave besede… prav tako… nekaj zelo lepega. Ker biti srečen zase je lepo, če pa si srečen še zaradi drugih, pa je to nekaj povsem drugega. Saj to pomeni da ne poznaš, tako znane slovenske foušije in da želiš prav vsem, vse dobro.

 photo Misel111_zps6e678c1b.jpg


Zato dajmo se smejat, bit veseli tudi ko drugim uspe in ne dovolimo, da nas uspeh nekoga drugega spravi s tira.
Se bomo?
Love, Evelina



Sunday, November 10, 2013

Nutelline kepice/keksi

Pred malo manj kot enim mesecem sem imela rojstni dan in takrat se nabere veliko sladkarij. Tako sem že spet padla v tisto obdobje, ko mi pada sladkor, ker ga preveč pojem. (: Ampak tudi takšna obdobja morajo biti. Sem se pa odločila, da bo tega obdobja že ta mesec konec. Zato vas danes, ko še lahko, sladkam s Nutellinimi keksi.



Lahko pa jih naredite tudi sami. Zelo je preprosto, saj veste da jaz ne delam težkih stvari (:

Potrebujete:
- približno 280 g Nutelle - jaz sem dala manj, zato je najbrž prišlo manj sladko
- 1 jajce
- 130 g moke
- kakršne koli oreščke (mandlje, lešnike), lahko tudi suho sadje

Prve tri sestavine medseboj zmešajte, naredite kepice in noter dodate oreščke. Pecite jih lahko v modelu za muffine.

Pečico nastavite na 180 stopinj in pecite približno 10 minut. Koliko minut pa je tudi odvisno kako velike so kepice in tudi ali želite imeti kepice ali pa trde kekse tako kot jaz (:




Ste že poizkusili kaj podobnega?
Vam je všeč? 

Hvala sestrični za recept. (;

Love, Evelina

Thursday, November 7, 2013

Otok sestavljen iz več otočkov

To je Murano. Otok v Beneški laguni, ki je znan po barvitem steklu, ki ga izdelujejo.

In bil bi greh, če ne bi začela ravno s steklom:


Ena od treh cerkva, ki so še ostale od osemnajstih (večina, jih je daj porušiti Napoleon):






Vidite "mavrico"?

Din-don! (:

Komaj čakam, da obiščem še druge otoke. Tisti, ki ste bili v Benetkah, ste bili tudi v Muranu?

Love, Evelina

Wednesday, November 6, 2013

Venice

Drugič v Benetkah. 
Še vedno je najtežje poiskat stranišče, saj piše na tleh, ampak da bi pa zraven pisalo koliko metrov/časa še je do "cilja" pa ne. Še vedno je gneča. Vsi želijo videt Benetke preden se potopijo. Še vedno moški z rdečimi vrtnicami in temnopolti z torbicami. Še vedno tisti moj občutek, da bi pa mogoče rada tukaj živela pol leta. V tistem času pa jedla samo poceni fast food ali doma pripravljene špagete. In nič nakupovala, saj ni nizkocenovnih trgovin (:
Znova mi je bilo všeč. In še bom šla.









Ste že bili v Benetkah? Bi šli? Kolikokrat že?

Con amore, Evelina

Monday, November 4, 2013

Ob Gardskem jezeru

Po celodnevnem Gardalandskem potepu prejšnjega dne. Je bila tale modrina prava paša za oči. Prav zanimivo je, kako sploh ne vidiš konca modrine, pa je to samo jezero...

 







Ko smo se odpravljali iz Garde pa smo videli takšne kolone. Najbrž vsi namenjeni v Gardaland. Mi smo res imeli srečo, saj smo najdlje da smo prišli na vrsto, morali čakati 30 minut, kar je res malo. Sploh pa če pomislimo, da je bil lep sončen dan in Halloween.

Love, Evelina


Sunday, November 3, 2013

Halloween in Gardaland

Že spet me nekaj časa ni bilo. Ne se bat, niso me vzele čarovnice, niti italijani. Čeprav slednjega se ne bi branila (;
Bila sem v Gardalandu. Kar je za mene kar čudno, saj mi je kot mali punčki bilo slabo samo, ko sem se vrtela na gugalnici, ali ko smo se vozili na morje. Zdaj teh težav več nimam. Ampak vseeno sem mislila, da nisem ravno adrenalinski tip človeka... 

Tako nas je pričakal v Halloween preobleki.


 Blue Tornado


Ko sem gledala nekatere punce, ki so hodile ven iz prostega pada cele blede in slabotne. Jaz sem izgledala nekako takole:










Dalo se je tudi videt veliko zanimivih mask. Tale na desnem je bil s svojim prašičkom zelo poseben (:
 Ta buča pa je bila prava.




 Z Gardalandom se še vidimo. Ni bilo dovolj. Pa tudi nisem šla na tiste najhudejše, zato pa naslednjič. (:

Vi ste že bili? Že kdaj v času Halloweena ali božiča? Ste šli na vsa "igrala"?

Love, Evelina