Tujina - Osebna kriza

Pozdravljeni vsi skupaj.!

Naj prvo povem, da sem vesela, da si kliknil/a na moj blog, čeprav že celo večnost nisem nič objavila. Vesela sem, ker me še kljub temu berete (tudi če vas bo samo 10)… Iz srca hvala! (:

Zdaj pa k bistvu te objave…

»Sem Evelina in… imam osebno krizo in tega me ni sram priznati. (: «

 »Pozdravljena, Evelina.«

Začelo se lani v času Božiča in Novega leta, mislim da sem takrat prvič začutila močno domotožje. Ta dva praznika sem vedno praznovala v krogu domačih oziroma družine. Lani pa to enostavno ni bilo možno. Meni osebno družina pomeni največ. Vedno sem vedela, da me starša imata rada in da bo tako ostalo za vedno. In ta občutek, bi si v tistih dneh najraje shranila v božično darilo in ga odpirala vedno znova, ko bi ga potrebovala. Ne bi se branila, če bi v božično darilo, lahko ulovila tudi vonj po mamini božični večerji ali pa zvok televizije, ko sta starša gledala božične oddaje. Ne boste verjeli, pogrešala sem celo odhod k polnočnicam, pa sem mislila da je to resnično zadnja stvar. Vsako letna tradicija ti res zna globoko zlest pod kožo. Sem se pa zavedala, da sem lahko vesela, da imam te lepe spomine, ki jih lahko shranim in se trudim, da bodo tudi novi spomini prav tako prijetni kot so bili z mojimi domačimi.

Tudi občutki na silvestrski večer, niso bili kaj drugačni. Vsako leto sem praznovala prestop z družino, če ne z staršema in ostalimi sorodniki, pa vsaj z bratom in njegovo punco. To so osebe, ki jih poznam skoraj tako dobro kot sebe (: To so osebe, ki jim iskreno in iz srca želim, vse kar rečem in ki se jim vržeš v objem ob polnoči, ker mi toliko pomenijo.

Letos pa tega ni bilo, lahko sem se še ne vem kako močno pripravljala na to dejstvo, da ob meni ni, meni najdražjih, še vedno je ostal nek grenak priokus…

Poleg domotožja, so še tudi druge stvari, ki te vržejo iz tira. Ko si nekaj časa v nekem drugem okolju se tudi ti začneš spreminjat in pol je šok. Ti nisi več ti… In tako se moreš začet spoznavat. To seveda ne pomeni, da sem čisto drugačna. Samo ene lastnosti se prebudijo in druge gredo spat. In včasih pač to ni lahko… Potem si še predstavljate ko ob tem zaživiš z novo osebo, in ne bomo si metali peska v oči, tudi tukaj ni vedno vse posejano samo z rožicami. Tudi plevel in trnje je zmes.

Na koncu pa je prav j*ba, ko te jezi še zdravje. Imam bolečine v vratu in to tako hude, da enkrat do 8h zjutraj nisem mogla zaspat. Veliko je bilo solz in bolečin, zato sem se odločila da grem na urgenco in slikanje. Takrat so mi rekli, da ne smem plesat in telovadit. To me je resnično pretreslo. To so stvari, ki mi lepšajo dneve, ob katerim se sprostim in uživam. Moja vratna hrbtenica naj ne bi bila v pravem položaju, ker imam preveč gibčen vrat. Zdaj pa so še cele kolobocije z delanjem mojega zavarovanje itd.

Če bi naštevala še vse stvari, ki me mučijo, bi ta objava bila predolga, jaz pa čisto preveč osebna. Iskrena sem in vedno bom. So dnevi, ko mi ni ravno fajn, so dnevi, ko bi rada plesala pa si ne upam in pridejo dnevi ko gre še pet drugih stvari narobe in drugih pet prav. Ampak bo že, sem že imela eno takšno obdobje, ko stvari pač niso bile ravno prijetne. In če sem se takrat kaj naučila je to, da vse težave/problemi pridejo z razlogom. Nekaj nas učijo in sporočajo… In a se lahko prosim oglasi kdo, ki je čisto brez težav? Če je res kdo med vami, prosim napišite komentar, vendar najbrž ga ni. Zato sprejemam vse te težave/probleme, in poizkušam iz njih izvleči le najboljše. Poizkusite tudi vi! (;

Z ljubeznijo, Evelina ♡

Za vse tiste, ki želite vedeti, kako je zdaj z mojim vratom:

Zmes sem ubogala zdravnika in manj začela uporabljat vrat, ga sproščat in bilo je boljše. Pred nekaj dnevi pa se je bolečina vrnila. Danes sem že spet jokala od bolečin, ne vem točno zakaj, ker nisem počela nič kaj posebnega. Tako da zdaj že spet počivam, da bo v nekaj dnevih boljše. Za konec pa še ena rima za tiste, ki vas mičkeno skrbi: Nič ne skrbet, Evelina se bo spravla v red. (;