Thursday, September 10, 2015

Najlepši dnevi mojega življenja ali kako preživeti dopust na Fuerteventuri II

Četrti dan ali izlet po severu otoka
Zadnji ponedeljek v juniju smo z družino naredili mali krog po severu otoka. Prva postojanka je oddaljena le nekaj minut vožnje iz mesta Corraleja, v katerem živim. V La Olivi je nastanjena naša občina in čeprav se na pogled zdi, da tam za videt ničesar ni, je meni zelo pri srcu. Tja sem hodila en mesec na pilates in prav vedno, sem se izgubila v vasici in pozabila na čas. Večina si ogleda samo znamenito cerkev v samem centru. Kakšna škoda, ker vasica ponuja veliko več od Centra za umetnost do različnih muzejev in še česa.

Napis iz soli

Takoj po kratkem postanku smo se odpravili do razgledne točke, kjer se lahko posladkate, kaj popijete in si ogledate maketo otoka. Ker pa je bil ponedeljek je bilo vse zaprto, zato smo mi samo uživali v razgledu, naredili par fotografij, se pogovarjali in se odpravili do…



…meni zelo prisrčnega mesteca Betancuria. Čuti se in vidi, da je to mesto najstarejše in fotogenično, vsaj zame. V 14. stoletju in vse do konca 16.-tega je bilo to tudi glavno mesto Fuerteveture, za tem pa je to čast dobilo mesto Puerto del Rosario.
V Betancurii smo nekaj popili in čisto slučajno ravno v gostilni, ki ima tradicionalni kanarski vrt in ne samo to, lahko smo si čisto brezplačno ogledali tudi tradicionalno kanarsko kuhinjo.



Kasneje smo si v Betancurii ogledali nekaj muzejev. Muzej ptic, ki jih lahko srečamo na otoku, pa pridelavo sira, in delanje prtičkov, pa tradicionalne noše, orodje itd. Piko na i, pa je bil ogled multivisiona in 3D filma s smešnimi očali. O.O


In tako se je naš izlet tudi počasi končal, vendar le za tisti dan.

Peti dan ali dan za počitek
Naslednji dan nas je pot napotila v mesto Caleta De Fuste. Tukaj je zelo veliko angležev, s tem tudi veliko njihovih gostiln in restavracij, tako da se resnično brez problema lahko sporazumevaš v angleščini. V enih od teh restavracij smo kosili tudi mi. Božanska hrana, prijazni in profesionalni natakarji. Vsi siti in zadovoljni smo samo ležerno pohajkovali po mestu in počeli nič drugega, kot se pogovarjali in se malo slikali (za moj spomin, se razume).  Kaj več se jim tudi ni dalo, saj naj bi jih prejšnje dni preveč »terala«. :P Ups…


Šesti dan ali mami mi kuha
Mami mi je obljubila, da ko pride sem, nam bo naredila filano papriko. In res se je potrudila. Rok je iz službe prinesel ogromen lonec čez cel štedilnik, mama je po celem Corralejo iskala rumene paprike in jaz sem ji z veseljem pomagala pri kuhi. Lahko vam zatrdim, da je bila božanska in da smo si vsi oblizovali prste. Zato nimam niti ene kvalitetne slike.
Po dobrem kosilu, pa smo igrali Playstation, na žalost mama in ata nista, smo pa se nasmejali do solz. Bil je res super družinski večer.

V tem spominih končujem objavo…
Z ljubeznijo, Evelina