Bananin "kruh" z mandlji

 Za ta kruh, oziroma meni je bolj podobno pecivo, potrebujete:

 - 4 zrele banane (bolj so zrele, slajše so),

- 60 g kokosove masti,
- 100 g rjavega sladkorja,

- 2 jajci,

- 150 g polnozrnate moke,

- 100 g mandljev (lahko orehov, rozin,...)

- žličko pecilnega praška,

- žičko cimeta,

- ščep soli.

1. Stopite maslo, nasekljajte mandlje in potlačite banane.
2. Maslo postavite na hladno za nekaj minut.
3. V skodelici razvrkljajte še jajci.
4. Nato k potlačenim bananam dodajte stopljeno maslo, sladkor, jajci in sol. Vedno dobro premešajte sestavine.
5. Prižgete pečico na 175 stopinj.
6. Dodajte se polnozrnato moko in pecilni prašek ter ponovno premešajte.
7. Na koncu dodajte še mandlje in cimet.
8. Vlijte v pekač, pecite na 175 stopinj, 45 do 50 minut.
9. Prepustite se vonjavam s kukanjem in gretjem ob pečici.
10. Ko je barva ravno pravšnja, vonjave božanske, vzamite ven, pokrijte s krpo, da skorja ni trda. Počakajte, dokler vas ne premami in uživajte v baninem kruhu.

Dober tek!

Love, Evelina

Vzgled: Small Bits of Loveliness

Nutelline kepice/keksi

Pred malo manj kot enim mesecem sem imela rojstni dan in takrat se nabere veliko sladkarij. Tako sem že spet padla v tisto obdobje, ko mi pada sladkor, ker ga preveč pojem. (: Ampak tudi takšna obdobja morajo biti. Sem se pa odločila, da bo tega obdobja že ta mesec konec. Zato vas danes, ko še lahko, sladkam s Nutellinimi keksi.

Lahko pa jih naredite tudi sami. Zelo je preprosto, saj veste da jaz ne delam težkih stvari (:

Potrebujete:
- približno 280 g Nutelle - jaz sem dala manj, zato je najbrž prišlo manj sladko
- 1 jajce
- 130 g moke
- kakršne koli oreščke (mandlje, lešnike), lahko tudi suho sadje

Prve tri sestavine medseboj zmešajte, naredite kepice in noter dodate oreščke. Pecite jih lahko v modelu za muffine.

Pečico nastavite na 180 stopinj in pecite približno 10 minut. Koliko minut pa je tudi odvisno kako velike so kepice in tudi ali želite imeti kepice ali pa trde kekse tako kot jaz (:

Ste že poizkusili kaj podobnega?

Vam je všeč? 

Hvala sestrični za recept. (;

Love, Evelina

Teden restavracij 2013

Kot sem že povedala sem ožjo družino povabila na kosilo. Skupaj smo se odločili, da poizkusimo v Restavraciji Terasa v Mariboru.

Menu pa je bil takšen:

Pozdrav iz kuhinje

Mečarica z dimljeno skuto

ali

Račja terina s pistacijo in pomarančo

Juha jesenske buče

Postrv s kruhovim hrenom, cikorija, ajdov pire

ali

Nadevana prebuševina, rdeča pesa, koruzni narastek

in na koncu

Kostanjeva kepa z nugatovo tekočo sredico

Če prav izgleda vse miniaturno, sem se resnično najedla. Pa drugače veliko pojem. Bila sem sita in zadovoljna.

Kako vam izgledajo jedi? Bi kaj poizkusili?

Love, Evelina

Padel mi je sladkor

Naj slike povedo s čim sem si sladkor zvišala (:

Hišna in pistacijeva torta.

Bi poizkusili? Imate radi tortice?

Love, Evelina

Korenčkov prigrizek

Še ne dolgo nazaj nisem marala zelenjave. Cvetače, brstičnega ohrovta, brokolija niti povohat nisem mogla. Korenček pa sem tu pa tam malo piknila. 

Zdaj pa si je nezelenjavna Evelina naredila korenčkov prigrizek. Zakaj bi  brskala po čipsu, smokijih in sladkarijah, če lahko sladko in slano ter zdravo zaužijem kar iz vrta (če ga imate seveda).

1. Korenček sem seveda prvo umila, olupala in narezala na tanke lističe.

2. Potem sem namazala z ekstra deviškim olivnim oljem, soljo in malo vegete.

3. Potem sem pekla 12 minut, na 200 stopinj (lahko tudi več).

4. Uživala ob hrustljavih korenčkih. Čeprav priznam, da niso bili tako hrustljavi, ko sem si mislila. Mogoče sem dodala preveč olivnega olja. Ampak za prvič je dobro, naslednjič bo še boljše in naj uradno povem: "Evelina je korenček." (:

Ste že probali kaj podobnega? Kako se vam zdi? Bi poizkusili? Tisti, ki ste malo več v kuhinji kot jaz, mogoče veste rešitev, da bi bili bolj hrustljavi? Ali sem kar zadela v polno, da je kriva prevelika količina olja?


Love, Evelina

Banana

Če sem včasih za skoraj vsako malico pojedla nekaj sladkega. Potem se to že več kot eno leto spreminja. Še vedno imam rada sladke stvari in še vedno se jih nimam namena odrekat, vsaj za enkrat (:

Poleg tega, da imam mizo vedno polno oreščkov - arašidi, mandlji, pistacije, sem si predkratkim umislila še nekaj in to je, banana z arašidovim maslom. 

Arašidovo maslo imam zelo rada. Je pa tale bio verzija zelo gosta in lepljiva, zato je malo težje jest. Ampak ko se navadiš in če ti je okus všeč pa je skupaj z banano resnično idealno. Vsaj zame.

Arašidovo maslo samo namažen na banano in to je vsa umetnost.

Je že kdo kaj podobnega poizkusil? Vam je všeč ali ne?

Love, Evelina

Polom od presne češnjeve torte

 Mislim da je že, več kot mesec dni od kar so bile češnje in od kar sem delala presno češnjevo torto. Ne bi bilo pošteno do vas, če ne bi pisala iskreno. Zato vam iskreno napišem, kaj se je zgodilo s presno torto.

 

Bil je lep sončen dan, doma pa čisto preveč češenj, za katere se je vedelo, da bodo prej zgnilile kot pa izginile v naše trebuščke. Zato sem pogledovala po blogih in se zapičila v presno borovničevo torto, jaz pa sem imela samo češnje. Pa sem potem malo povprašala, če bi to šlo naredit iz češenj. Najbrž bi šlo, in sem naredila. Seveda pa ni šlo brez težav.

Razkoščičevanje je še šlo, čeprav so me že zelo boleli prsti. Imela sem tudi malo odpora, ker se res nisem želela srečat z kakšnim mesnatim črvičkom. Ko je bilo tega dela konec, me je že vse bolelo, ampak sem bila zadovoljna. Potem pa je nastopila druga težava: mletje oreškov. Sem jih namočila in vse, ampak res sem mislila, da je naš blender dovolj močan, da bo zmlel te namočene oreščke. Pa je šlo zelo težko. Najbrž jih niti ni dobro premešal. Bila sem že tako utrujena, kot takrat ko pretečem 6 kilometrov. Ampak še vedno vztrajna in še vedno odločena, da naredim do konca. Ni mi bilo žal da sem se tega lotila. Čeprav bi že marsikdo prej obupal. Jaz pa sem še vztrajala. Pa sem naredila prvo plast, drugo in okrasila ter dala v zmrzovalnik. Že takrat sem vedela, da ne bo dobro. Ker je imelo preveč okusa po oreščkih in le malo po češnjah. Tako sem ugotovila, da pa le mogoče češnje nekako ne sodijo v presne torte in da tudi ne izgledajo lepo. Ni nobene barve, tako pusta je torta.

Vse moje napovedi so se naslednji dan uresničile. Res ni bila niti malo dobra. Pa imam rada presne torte, kaj šele oreščke, ti so moji prehrambeni spremljevalci. Potem pa so še poizkusili tisti, ki so mi najbližje. Opozorila sem jih, da ni dobro in če želijo lahko probajo, če ne pa tudi ne bom jezna. Da pa kljub temu ni strupeno in da ne bodo imeli nikakršnih želodčnih težav. Poizkusili so vsi. Če bi rekla, da je ful dobro, bi ziher bil vsaj kdo, ki ne bi.
Odzivi: "Pa Evelina, saj ni tako slabo." in drugi glas: "Samo res ni tako slabo, kaj te govoriš." in tretji... Vem da je bilo tolaženje. Ampak tega pa res ne rabim. Ni bilo dobro in pika. Moje brbončice še dobro delujejo. Tako da ne mi nakladat.

Pojedli smo več kot polovico torte, ostalo pa vrgli v koš. Tudi takrat mi niti za sekundo ni bilo žal. No, žal mi je bilo samo toliko, ker vem da eni nimajo dovolj hrane in da so lačni. Žal pa jih ne poznam da bi v tistem trenutku lahko delila zdravo, vendar ne dobro torto. Bi pa jo pojedli, vem da bi jo.

Tako da torte vsaj, dokler ne bom imela novega blenderja ne bom delala. Sem se pa veliko naučila in kljub temu je bilo zabavno. Čeprav ni uspelo. Saj večinoma so tiste stvari, ki ti splavajo po vodi najbolj zabavne.

Torej še vedno ostajam pri kupljenih presnih torticah za 5 € in naslednjič mi teh 5 € sploh ne bo škoda dat. (: Je pa res, da me razjezi dejstvo, da jih v Mariboru ni, medtem ko pazite vi to, jih v Novem mestu imajo.

Bi še radi kaj dodali? (:

Love, Evelina

Čičerika

Zadnji čase mami pomagam pri idejah, kaj naj kuha. Jaz pa sem čisto navdušena nad proizkušanjem novih jedi. Zato sem se odločila, da bom poizkusila čičeriko. Nisem je še jedla, zato sem poiskala nek recept na internetu. Odločila sem se za solato iz čičerike.

Moje mnenje: Čičerika je stročnica, ki je še bolj suha kot fižol. Zato je res super, če jo dodamo v solato ali k omakam. Vendar ne veliko, ampak samo kot dodatek. Midve z mamo sva upoštevali recept in dodali veliko preveč. Rezultat je bil takšen, da niti polovico nisva pojedli. Poleg tega si zraven moral spiti veliko tekočine. Je pa drugače zelo dobrega okusa. Edino kar me moti je vonj. Tako zelo neprijeten je. Zato sem pa bila toliko bolj presenečena nad okusom.

Pa vi ste že poizkusili čičeriko? Vam je všeč ali ne? Bom zelo vesela, če poznate res kakšen dober recept, da ga naslednjič poizkusim.

Love, Evelina

Domač naraven sladoled

Prvič v življenju sem naredila domač in še povrhu naraven sladoled. Nisem si mislila, da je to lahko tako enostavno. Najbrž pa vas zanima kako sem vse skupaj naredila.

Potrebujete sadje, kakršnokoli. Jaz sem dodala breskev, ker smo jo ravno imeli doma, ampak sem jo en dan pred tem narezala na koščke in jo dala v zmrzovalnik. Druga sestavina je banana, ki jo prav tako en dan pred tem narežete in pustite v zmrzovalniku. Potem to vse skupaj zmešate v blenderju. Jaz sem mislila prvo z paličnim, ker me blender zadnje čase ni ubogal, ampak zdaj me je. Saj je z njim veliko lažje, ker imamo zamrzjeno sadje. Tretja in tudi zadnja sestavina pa je arašidovo maslo (najbolj priporočam od Alnature; dobi se v DM ali v Mullerju), tega dajte eno žlico. Če ste alergični na oreščke, pa lahko dodate kokosovo moko ali kosmiče. To dodate na koncu in še malo poblendate.

Ugotovitev: Ker sem imela breskev, ki je imela veliko tekočine je namesto sladoleda, bil že skoraj frape. Je pa res, da sem ga v zmrzovalniku imela zelo malo časa, saj se mi je zelo luštal. Zato vam priporočam, da date kakšno manjše sadje, kot so jagode, borovnice, maline,... Jaz sem mogoče dodala malo preveč masla, ampak vem za naslednjič.

Hvala Deja za recept.

Zdaj se pa za nekaj dni poslavljam. Grem v Izolo. Ravno pravi čas ko je v Mariboru dež. Se beremo in pišemo čez nekaj dni.

Love, Evelina

Sladko, neutralno, kislo

Tako bi lahko imenovala mojo današnjo večerjo. Ste že slišali, da naj bi vsak obrok moral biti sestavljen iz kislega, sladkega, slanega in grenkega? Saj ne da se tega držim. Ampak danes sploh nisem vedela, kaj naj večerjam in potem sem se odločila za sadni krožnik. Prvo sem na koščke narezala marelico, ki je bila zelo kisla. Potem sem dodala jabolko, ki je neutralna ter še sladko banano. Slano mi zvečer ne ugaja, pravtako pa nisem velika ljubiteljica grenkega. Zato sem bila zadovoljna z svojo večerjo. Tako sem še dodala samo ščepec kokosove moke in mletega mandlja ter se igrala z vnašenjem različnih okusov v usta. Moje brbončice so bile zadovoljne. (:

 Se pa priporočam za kakšen predlog, kaj naj jem za večerjo, ko tega ne bom vedela? Da ne bom ostala pri sadnih krožnikih (:

Love, Evelina

Mesojedci, vegetarijanci, veganci

Za začetek poglejte tale video:

Naj prvo poudarim, da sem sama mesojedka. Jem perutnino, puranje meso, le redko pa govedino in svinjino. Že v otroštvu sem bila prisotna na ominih kolinah, kjer sem slišala tudi strel in zadnji zvok prašiča. Res da sem s težavo to gledala in vonjala, ampak sem kasneje tudi jedla. Tudi kokoši sem hranila in celo enkrat kot majhna punčka letela za eno, jo dvignila in jo božala. Jem pa jih vseeno. Po pravici povem, takrat je bilo le malo vegetarijancev, kaj šele veganov. Vendar tudi zdaj ko vse te prehrambene tipe poznam, vem da to potrebujem. Vsak čuti kar je za njega najboljše. Če nekomu ne paše meso, naj ga ne je. Če nekomu zelo ugaja naj ga je. Zakaj bi se morali obsojat in kregat. Ljudje začnimo sprejemat drugačnost. Ne bodite kot tekmovalni konji z prevlekami ob očeh, da ne vidite okoli sebe in "furate" samo tisto kaj je za vas PRAV. Prav, ni nič. Tudi narobe ni nič. Vse je točno tako kot mora bit.

Video pa sem delila, ker sem tako kot njegova mamica tudi jaz bila ganjena s solznimi očmi. In ker je ona poslušala svojega otroka in mu ni vsiljevala svojih stvari. Naj nam bota vzgled. Otroka ne silit, če vam skuša povedat kaj podobnega. Prav tako pa je moje mnenje, da če ste sami vegani ali vegetarijanci, dajte otroku poizkusit vse in naj se sam odloči. Mogoče njegovo telo določene stvari potrebuje. Vem da se vse da dobiti tudi v zelenjavi, oreščkih, itd. Vendar se po mojem mnenju na tak način poveča odpornost na nezdrave stvari. To je samo moje mnenje. Vaša je pa odločitev (:

Kakšen prehramben tip pa si ti?

Love, Evelina

Prvič naredila...

 Kaj mislite, kaj sem prvič naredila? Najbrž ne bi hitro ugotovili. Prvič sem namreč skuhala kosilo in tako razbremenila mami. Kuhanje in pečenje me ni nikoli mikalo. Tudi ko mi je mama začela, da pri svojih letih bi pa že lahko. Sem jo samo prosila, naj me pusti pri miru, da bo me že začelo zanimat, ko bo čas za mene in naj me ne sili, ker mi s tem naredi še večji odpor. Dojela je da imam prav. Tudi ko je šlo za učenje, me nikoli ni bilo potrebno opominjat, da se morem učit. Sem že bila dovolj odgovorna, da sem to sama vedela. Zato me je pustila. In zadnje čase se vedno bolj ukvarjam s področjem kulinarika in prehrana. Zato tudi odločitev, da jaz kuham.

Naredila sem bučkine polpete in kraljevi krompir. Za začetnico ni bilo lahko, priznam. Lupanje krompirja in ostale zelenjave še gre. Ko pa pride do rezanje krompirja na tanke rezinice, pa sem že čutila bolečino v prstih. Največje težave pa sem imela pri dodajanju soli. Mami ni problem, če je zelo soljeno. Ata pa ima rad čim manj soli. Ker nimam občutka, sem za prvič pri krompirju mimo brcnila samo to, da je bil tudi za ateja premalo soljen, ter da bi sir moral biti po celotni površini, saj je okus mnogo boljši. Bučkini polpeti pa so bili za "dol past". Zdravi, dobri, tudi mrzli in zelo okusni.

Ribici.

Po prvi preizkušnji, lahko rečem, vsaka čast tistim (tudi moji mami), ki kuhajo vsaki dan. Porabi se veliko časa, predpriprav, premlevanja v glavi in tudi energije. Saj vem sčasoma se navadiš, upam da se bom tudi jaz. Ker nočem bit ena izmed tistih, ki vržejo v mikrovalno neko zmrzjeno stvar (ne morem rečt hrano) ali pa redno hodijo po restavracijah, ter ne vedo niti, kakšne sestavine uporabljajo v kuhinji, niti kako čista je kuhinja in so s tem zadovoljni. Jaz nisem, ker vem da je hrana najpomembnejša poleg gibanja.

Love, Evelina

Ko so tri sestavine dovolj...

Saj že najbrž veste, da nisem nikoli bila navdušena nad kuhanjem in peko. Ampak zdaj sem začela obiskovati kuharske bloge in ko vidim vse tiste umetnine na krožnikih, postane tudi kuharski svet lepši. Slina v ustih se nabira. Veselje do potikanja v kuhinji pa narašča. Nekje pa moram začet, in to je peka preprostih in zanimivih stvari.

Kaj je lahko bolj preprostega, kot piškotki s samo tremi sestavinami. Že samo naslov na tem blogu, me je prepričal da sem si recept izposodila in ga poizkusila...

Rezultat je prijeten vonj po bananah, ki je zajel celotno kuhinjo in zelo okusni, malo hrustljavi piškotki.

Izogibam se sladkim stvarem, razen temne čokolade (nad 80%) in dobrotam, ki so domačega izvora. Tako da so tile piškotki res lahko lahki in zdravi prigrizek.

Recept je TUKAJ.

 Upam, da še koga spodbudim, da se začne gibat v kuhinji. Pa ne samo od hladilnika do mikrovalovne pečice in nazaj (:

Love, Evelina

"Opening" my room

Končno otvoritev moje sobe. Vem, da se smešno sliši. Mogoče je ta otvoritev bila tudi izgovor, da smo se družili, nekaj dobrega spekli in zmiksali, se zabavali ter da sem prvič oblekla oblekico in ne prestopila praga. (:

Več pa naj povedo slike:

Hollywodski smoothie (2 pomaranči, 1 limona, javorjev sirup in kokosovo mleko)

Čokoladni-kokosovi muffini

Vzdušje...

Glasba se štima...

Na otvoritev tudi rdeči trak ne sme manjkati (: Zato akcija..

Prvo sem trak prerezala...

Potem še slikala dva zakljubljenca z mojim HAPPY pojštrom...

Potem smo pa jedli in...

pili...

Se malo slikali...

Zadaj je moja risba. Tehnika so pasteli.

Na koncu smo pa vsi skupaj onemogli. Pod težo fotoaparata in želodčkov.

Denis in Tamara hvala vama (:

Love, Evelina