Thursday, October 1, 2015

We all want to love and be loved

Ura 4.25. Spala sem. Čeprav ne globoko. Naenkrat sem začutila dih za svojim ušesom in slišala besede: »Zbudi se … Malo bova zavezala oči …«
Jaz pa sem vzdihnila in rekla: » Pa ne ob tej jutri … Jutri se morem zgoda..«
Njegov kazalec sem začutila na svojih ustnicah in takoj za tem miren: »Pšššššš ... Vstani in mi zaupaj, ter sledi.«
Malo godrnjava sem se vstala s povezanimi očmi in se slepo prepustila vodenju. Šla po stanovanju do stopnic, ki so vodile na streho.
»Kaj je zdaj zgoraj, razen ščurkov, pa še hladno je,« sem razmišljala pri sebi. Odgovor sem imela pred seboj že naslednji trenutek. 2 stola z odejo, dva kozarca z vodo in nekaj svečk. V ozadju pa lunin mrk v prekrasni rdeči preobleki.


V tistem trenutku mraza nisem več čutila, ker mi je postalo toplo pri srcu. To je nekaj najlepšega.
Usedla sva se na stol in objeta uživala v pogledu na luno, ki je vedno bolj začela kazati svoj sijaj. Bila sem srečna in po dolgem času sem v srcu začutila globok mir.
»Kako malo je potrebno za srečo in smešno je, da ravno na te male trenutke pozabimo,« sem premlevala.
Ko sem videla kozarca napolnjena z vodo, sem vedela, to je to. Po moje … In nazdravila sva … Zdravica je zvenela takole: »Ob čudni luni, ob še bolj nenavadni tebi, nazdravljam na te zadovoljne modre iskreče se oči. Ker vem da če boš ti srečna, bom srečen tudi jaz..«

»Kako osladno,« sem pripomnila (izzivalno in z nasmeškom).

Z izzivalnim nasmeškom, Evelina (;

P.S.1.: Ne belite si glave, kdo bi to lahko bil, ker se mogoče motite (:

P.S.2.: Podarite drugim (ljubljenim), nekaj kar jim bo naredilo iskreče se oči. Podarite mami šopek rož, kar tako … Podarite obisk babici, na katero čist slučajno pozabljate. Podarite sebi, karkoli si zaželite. Ker lahko, ker je lepo in ker se boste počutili … Sami preverite, kako! In seveda, ne pričakujte ničesar v zameno, ker če boste pričakovali, v dajanju ne boste uživali. *:

7 comments:

  1. O kako lepo :) Največkrat so takšne stvari in presenečenja najlepša. Pa lepa fotografija lune, jaz sem jo žal prespala. Aja pa komentiram iz svojega drugega bloga, ker se mi ne da odjavljat in spet prijavljat :P Če se boš mogoče spraševala kdo pa je to ;)

    ReplyDelete
  2. Joj, točno tako se jaz počutim zadnje tedne, neverjetno blaženo in srečno. Čeprav imam tisoč težav, pa imam vse kar potrebujem, da sem srečna.

    Tudi jaz obožujem ko začutim tisti "notranji mir", ki ga včasih težko... Vendar res je potrebno čisto malo, da smo lahko srečni.

    In gledati zvezde... je tudi meni nekaj najboljšega <3

    ReplyDelete
  3. Wooow, res lepo. Take stvari nekaj štejejo in so najbolj dragocene. :)

    ReplyDelete
  4. Kako romantično in kako zelo se strinjam s teboj :) kako malo je potrebno, da čutimo notrajni mir in smo resnično srečni..

    ReplyDelete
  5. O kako lepo <3 Pa krasna fotografija :)

    ReplyDelete
  6. Superca. Moja bi me zbrcala, če bi jo hotel iz tople postelje ponoči odpeljat na balkon ;)

    ReplyDelete
  7. Zelo lepo, predvsem pa pristno, nekaj takšnega je res dragoceno in pogreje dušo. To je tisto, zaradi česar je življenje, kljub težavam in skrbem, lepo ter smiselno. Pa kako lepa gesta od fanta <3

    Tvoj zadnji PS. pa je super: večkrat bi morali, kar tako, podariti svoj čas, nasmeh, druženje.. Dajanje je res nekaj najlepšega :)

    ReplyDelete