Pastels

Nežno, poletno, svetlo.

Love, Evelina

Apricot color

Moje počutje: marelično
Moja barva oblačil: marelična
Kaj bi jedla? marelice

Jutri pokažem več. Za danes pa si samo predstavljajte, kaj bi pasalo zraven. (:

Love, Evelina

My version of The Ring

Danes pa malo za razvedrilo moj video. Nastal je na otvoritvi moje sobe, ampak še ga do danes nisem utegnila uredit.

Zato samo za vas teh 36 sekund (: 

Nepozabite prižgat zvočnike.

Lep spomin in jokanje od smeha.


Komentarji dobrodošli. Naj še povem, da sem pri preurejevanju videjev začetnica. Za to mi malo poglejte čez prste.

Love, Evelina

Banana

Če sem včasih za skoraj vsako malico pojedla nekaj sladkega. Potem se to že več kot eno leto spreminja. Še vedno imam rada sladke stvari in še vedno se jih nimam namena odrekat, vsaj za enkrat (:

Poleg tega, da imam mizo vedno polno oreščkov - arašidi, mandlji, pistacije, sem si predkratkim umislila še nekaj in to je, banana z arašidovim maslom. 

Arašidovo maslo imam zelo rada. Je pa tale bio verzija zelo gosta in lepljiva, zato je malo težje jest. Ampak ko se navadiš in če ti je okus všeč pa je skupaj z banano resnično idealno. Vsaj zame.

Arašidovo maslo samo namažen na banano in to je vsa umetnost.

Je že kdo kaj podobnega poizkusil? Vam je všeč ali ne?

Love, Evelina

No regrets

Nekateri govorijo, da je bila uboga, samouničljiva francoska pevka šansonov, ki se je podala v svet drug in alkohola. Vendar jaz jo vidim  drugače.

Vidim jo kot deklico, ki ni imela matera. Oče pa jo je predal svoji materi v oskrbo, kjer je otroštvo preživela v bordelu v Normandiji. Vidim jo kot zmedeno in tiho punčko, ki je po vrhu vsega še oslepela, vendar sreča ji je bila naklonjena vsaj toliko, da je po nekaj letih spregledala. Vidim jo kot samostojno pevko, ki je s trebuhom za kruhom pri svojih rosnih šestnajstih letih, s svojim glasom polnila ulice Pariza. Ki je postala "mali vrabček" in ki je bila po kriven obsojena umora.

Vidim jo kot žensko brez izobrazbe, vendar kljub temu z močno željo po učenju pravilnega pisanja francoščine in tudi izgovorjave le te. Da je lahko pisala svoja besedila in še lepše pela svoje prečudovite pesmi... Vidim jo kot pogumno žensko, ki je v času druge svetovne vojne pomagala skrivati svoje judovske prijatelje, ki je sodelovala pri pobegih le teh in ki je pela pesmi judovskih tekstopiscev, kar je bilo seveda strogo prepovedano.

Vidim jo kot gospo z velikim, vendar kar kmalu strtim srcem, saj se je ponesrečila ljubezen njenega življenja. Po tem ji je življenje namenilo velike preizkušnje: smrt hčerke, avtomobilske nesreče, zasvojenost od morfija in alkohola itd. Vendar kljub svojemu zelo slabemu zdravstvenemu stanju je še nekaj let pred njeno smrtjo, stala pred množico ljudi v Paris Olympia in prepevala svoje še danes znane šansone ter prejela stoječe ovacije. Umrla je za rakom v severni Franciji, 10tega oktobra leta 1963. Na njen pogreb pa je prišlo več kot 40.000 ljudi.

Govorim o Edith Piaf.

Ona je dokaz, da lahko iz nič naredite kolikor želite. Ona pooseblja vztrajnost, pogum in vrabčka. (:

Še bi lahko pripovedovala o njen. Ampak bo dovolj, če je kdo ne pozna, mogoče se mu bo žarnica prižgala pri eni izmed njenih najprepoznavnejših pesmi. Če pa koga zanima več, naj si pogleda ta dokumentarec in ta video slovenske deklice, katera je nad Edithinim petjem navdušena. Posnet je pa tudi film o njenem življenju La Vie en Rose (2007).

Ste že slišali za njo? Vam je všeč njena glasba? Ste že mogoče gledali film?

Love, Evelina

Up all night

Ne nisem bila pokonci celo noč. Zelo cenim spanec. Sem pa pred enim tednom tudi jaz opazovala meteorski dež in bilo je super. Nočno nebo pokrito z zvezdami me vedno pomirja. Zato sem si nebo brez zvezd prislikala kar na nohte. S pomočjo laka China Glaze: Up all night.

Družbo pa jim dela prstan, ki mi ga je naredila punca, ki jo učim. Sprva sploh nisem mogla verjet, da ga je naredila sama, ker je naravnost čudovit. 

Torej, kaj je lahko boljšega od temno modrih nohtov in lepega darila?

Love, Evelina

Delo, ki to ni

Kmalu bo september in že peto leto bom učila otroke pri manekensko-plesni šoli Vulcano Models, ki imajo predstavništva po skoraj celotni Sloveniji. Poučevala bom v Hočah ter po novem letos tudi v centru Maribora (Zveza prijateljev mladine).

Resnično se veselim novih obrazov, ki se bodo prvo skrivali za nogami svojih staršev, kar kmalu pa bodo ponosno, prav nič samovšečno hodili po modni pisti. Koliko takšnih primerov sem že v 4ih letih videla. Koliko deklet in fantov se niso upali pogledat niti v ogledalo, čez čas pa so se nastavljali pred mojim fotoaparatom, kasneje pa še pred fotoapatom profesionalne fotografinje. Koliko sramežljivih, resnih obrazov otrok smo spremenili v nasmeške, saj ko jim na odru ploskajo ljudje, res ne morejo več zadrževati nasmeška. Koliko otrokov, ki so imeli težave z javnim nastopanjem, tega kasneje več niso imeli. Koliko tudi preveč samovšečnih otrokom smo pokazali kje je meja. Kolikim smo popravili držo itd.

Pri teh besedah, dragi moji, mi postane pri srcu resnično toplo. Rada imam to delo in zato se že zelo veselim septembra. 

Če te zanima kaj več, me lahko kontaktiraš preko maila.

Prijaviš pa se lahko na uradno spletno stran: http://www.vulcanomodels.com/prijavnica-2 (od 4 let do 28 let)

Se vidimo septembra?

 Love, Evelina

And the winners are...

Nisem izbrala preko Random.org-ja, zato sem se odločila za žrebanje.

 Naj slike povedo to kar morajo (:

!DB in Špela!

Čestitam! (: Prosim vaju, da mi na mail pošljeta svoje podatke.

Naj še povem nekaj zanimivosti pri tem giveawaju. Tekmovalo vas je 14. Za lak 7 in pravtako tudi za verižico 7.  Če pogledate na prvo sliko boste videli, kako ste razporejeni na listu in kako je prišla lepa barvna kombinacija. Sem pač nora na številke in ko sem videla vse te malenkosti sem postala "wiiiii" (ne nisem postala naprava za igranje, ampak sem postala vesela x) )

S tem pa bi se tudi zahvalila popolnoma vsem, ki ste sodelovali. Čudoviti ste! Prav vsak vaš komentar me je spravil v dobro voljo in mi ogrel srce. Na ta način pa sem dobila tudi potrditev, da to kar pišem, nekatere oči vidijo in vedo ter me razumejo. Hvala vam še enkrat. Bilo je veliko gonilo za naprej.

Za zaključek pa še kratka statistika:

Število ogledov na blogu: 62889

Število spremljevalcev: 79

Število spremljevalcev na FB: 166

Število spremljevalcev na Bloglovin-u: 44

Najbolj obiskan mesec: maj 2013

Najbolje brana objava: My hair z kar 752 ogledi (se vidi, da je so moji lasje, moja prepoznavnost na meni).

Zelo lepa statistika, glede nato da pišem izključno v slovenščini in da je tujih obiskovalcev malo. Slovenci pa smo do blogov (nekateri) še vedno zelo skeptični. Naprimer še zdaj se spominjam, ko sem na začetku bloganja bila označena z Damnjanom Murkom. To me zdaj po enem letu, spravlja v dobro voljo (:  Vsem ostalim pa hvala za ne skeptičnost, za čas ki si ga vzamete, da preberete in za voljo, da še vztrajate in me kliknete. To mi pomeni veliko. Hvala!

♡

Z ljubeznijo, Evelina

Diesel

Po mojim bogih japankah je bil čas za nove. Že nekaj časa sem si jih ogledovala in zdaj je bil ravno pravi čas, da si kupim nove. Te so Dieselove.

Če po pravici povem mi znamke ne pomenijo veliko. Bile so dokaj ugodne, bile so posebne, drugačne in zanimive in bile so samo en klik vstran ter zaradi tega posledično tudi moje. Me pa zanima kvaliteta in kako se bodo odnesle v vodi. Ker jaz enostavno potrebujem gumijaste japanke. Z njimi rada hodim po vodi in ob obali.

Za danes bom pa raje končala. Sem včeraj želela zaspati ob polnoči. Zaspala sem pa ob pol 4h. Glavni krivci so komarji. Bila sem zelo utrujena, ampak mi niso pustili zaspat. Res se mi zdi kot da imam samo jaz takšne težave z njimi. Upam, srčno upam, da bo danes bolje. Držite pesti.

Vam je všeč moje novo obuvalo in resnično me zanima, če imate kakšne takšne težave s komarji tudi vi?

Love, Evelina

P.S. Do polnoči še poteka giweaway. Če vas zanima, kliknite TUKAJ.!

Predalček spominov

Tudi jaz sem sem bila obdarjena. Če nekaj daš, tudi nekaj dobiš. Tako kot je bilo napisano v včerajšnji objavi oziroma zgodbici. Ali dobiš zadovoljstvo, ker si osrečil koga ali pa celo darilo. In jaz sem imela to srečo, da sem dobila lak Revlon od Anite . Prav vsak dan pa dobivam vedno večje zadovoljstvo, ko vidim kako lepo besede mi namenjete. Čisto vsak komentar je nekaj posebnega. Tako da komaj čakam, da nekoga obdarim z mojim giveaway-em.

Anita je pravi sonček in za mene zelo pogumna punca. Hvala za lak in darilo. Poleg mi je namreč poslala še domačo sivko, ki jo je dala v mošnjiček, katerega je sama izdelala in tudi poslikala. Sivko imam zelo rada, poleg tega pa še prijetno diši, tako da jo imam kar ob postelji...

Pravtako ne gre zanemarit kratkega sporočilca, ki je že v predalu med posebnimi stvarmi.

Imate tudi vi kakšen takšen predal/škatlo, kjer shranujete pisma, lističe... spomine?

Love, Evelina

Par sandal

To kar se mi je zgodilo z japankami v petek, me je spomnilo na to zgodbo:

V Indiji so vlaki vselej nabito polni. Nekega dne je potnik, ki je sedel na strehi vagona, izgubil eno od sandal, in je odletela daleč vstran. Takoj nato je zgrabil svojo drugo sandalo in jo zalučal vzdolž železnice.

Eden od potnikov, ki je sedel ob njem, se je začudil. Mož mu je odgovoril: »Ena sandala mi prav nič ne koristi. In če kdo najde tisto, ki sem jo izgubil, mu prav tako ne bo v korist. Bolje, da najde obe!«

Sodobna indijska zgodba, kot jo je zapisal francoski pisatelj Jean-Claude Carriere

Če smo nejevoljni, zaradi nečesa, kar se nam je pripetilo, nam lahko misel, da bo to nekomu v korist, ublaži trpljenje. Ste že kdaj občutili kaj podobnega? Se vam je na primer že zgodilo, da ste igrali igro izgubili in bili srečni zaradi veselja vašega nasprotnika? Mar ni to dober način razmišljanja, zaradi katerega lahko ob vsaki priložnosti občutite zadovoljstvo? (knjiga Modrosti srca)

Love, Evelina

Česa je zmožen lasten vonj

 Na to prigodo me je spomnila Špela in res upam, da ne bo jezna, ker ji kradem temo. Čeprav zgodba je moja. Čisto moja. Hvala Špela.

Ne govorim o parfumih in deodorantih. Govorila bom o tem, česa je zmožen lasten vonj. Prvo zaznavanje lastnih vonjav sem zaznala v osnovni šoli pri sošolcu. Imel je izrazitega in prijetnega. Potem sem ga zaznala še nekajkrat. Ampak prav noben vonj se ne more primerjat s TISTIM.

Delala sem stajlinge v eni izmed športnih trgovin. Moje oči so samo iskale kose oblačil, ki bi pasale skupaj. Ko me je zmotil in prebudil vonj. Bila sem šokirana. Takšen vonj, ki ga ne pozabiš. Takšen vonj, ki te vznemiri. Takšen vonj, ko te res zanima, od kot hudiča prihaja. Ko sem se obrnila in zagledala postavo pred sabo, mi je postalo takoj jasno. Postava je sovpadala z vonjem. Vse je bilo na mestu. Ampak še vedno me je najbolj očaral vonj. Če bi lahko, bi ga oskladiščila. Ker pa žal ne gre. Sem samo želela še nekajkrat ga s polnimi pljuči zajet. In sem ga. 

Izgledalo je, da je ta moški ravnokar prišel iz treninga. Čeprav je veliko ugibanje. Ampak predstavljajte si, da bi se tale moški nadišavil. Kako škoda bi bilo, vonjat tiste umetne dišave, ki samo razdražilo naše čute. Namesto da bi jih pomirjale in vznemirile. Tako kot je to naredil TISTI vonj. Ampak to še ne pomeni, da se zdaj vsi nehate parfumirat. Eni tako, drugi drugače. Ampak to je že druga zgodba. (;

Se vam je kaj podobnega že zgodilo?

Love, Evelina

Pa je šla "papa"

Ko pišem tole mi gre nasmeh. Mislim, kaj se meni vse pripeti.

Mami si je zaželela sladoled in me je tako lepo vprašala: "Evelina, kaj bi šla ti v trgovino po časopis in sladoled?" Ni mi bilo ravno najbolj, ampak sem se po kosilu odločila, da grem. Mami je meni naredila kosilo, jaz pa ji lahko vsaj sladoled prinesem. (:

Obula sem tiste stare japanke, ki jih nosim samo še za kratke ture in pot pod noge. Prišla do trgovine, kupila, hodila domov in hop. Japanka je šla k vragu. Edina stvar, ki drži japanko na stopalih se je utrgala. Kaj pa zdaj? Imam še tričetrt poti nazaj do doma, torej približno 4 minut hoje? V torbici samo to kar sem kupila, niti telefona nisem vzela zraven.
 Je prišla gospa za mano in rekla:"Ja nič, bo treba it bosa." Druge izbire res nisem imela.
 Prijela japanke v roke, izmenjala z gospo še nekaj besed, kako so prej včasih vsi hodili bosi in da je to zdravo ter ponosno odšla naprej. Mimo vrtca in Tomšičevega drevoreda in vse gor do doma. Seveda sem prejela nekaj čudnih pogledov, na srečo jih ni bilo veliko. Še meni je šlo na smeh, kaj šele komu drugemu, ko ni vedel kaj se dogaja. Tudi temen asfalt je bil že zelo, zelo vroč. Takrat sem se v mislih začela tolažit, da eni pa hodijo po žerjavici in da je to baje zdravo. Še najbolj smešna misel je bila, glej jo manekenko, pa še bosa je in to na asfaltu sredi Maribora. (: Ko sem prišla domov sem vrgla japanke v smeti, stopila skozi vrata in mami samo rekla, poglej me v noge. V trenutku ji je bilo vse jasno.

Ste se nasmejali na moj račun? (: Jaz sem se na svoj račun, vsekakor.


Love, Evelina

My 1st giweaway

Pa je tukaj za moj prvi rojstni dan, tudi moj prvi giveaway. Podarila bom kar dve stvari z darili.

Vse stvari so na novo kupljene in popolnoma neuporabljene.

1. Manhattan lak za nohte (koralne barve) + darilo

2. Verižica + darilo

Vse kar morete narediti je:
1. Všečkajte mojo facebook stran (Tukaj!)

2. Napišite komentar (spodaj pod to objavo, vse kar potrebuješ je google račun, lahko pa tudi kot anonimnež), kaj vam je na mojem blogu všeč ali kaj vam ni in dobro utemeljite. Zraven dopišite tudi številko izdelka, ki bi ga radi imeli ter vaš email, da vas bom ob zmagi lahko kontaktirala. Komentar se ne bo takoj izpisal, saj ga morem prvo moderirat oziroma preverit.

Pravila:

Če česa ne naredite nimate možnosti za zmago. Tekmujete lahko vsi, ki ste iz Slovenije. Časa imate teden dni, torej do 15.08. Zmagovalca/zmagovalko bom izžrebala s pomočjo Random.org.
 

Za kakršnokoli vprašanje me kontaktirajte na fb ali na email.

Love, Evelina

First birthday

 
Leto je naokoli in Evelinamalina je stara eno leto. Nikoli ne bom pozabila, kako se je vse skupaj začelo. Z eno drobno željo in z ostali inspiracijskimi blogi, ki so mi kar 4 leta dajali zagon. Da sem po toliko letih opazovanja drugih, le upala odpret svojega. 

V enem letu sem zadovoljna z videnim. Seveda pa se iz dneva v dan učim, trudim in tako poizkusim izboljšat blog, ki je postal del mene.

Spoznala sem veliko čudovitih ljudi in bloggerk. Dobila zagon pri kuhanju, pri manikuri in pri telovadbi. Pridobila sem tudi tiste malenkosti, ki mi polepšajo jutra ali celo dneve. Presenečena
 nad nekateri ljudmi, za katere si bi mislila, da bi bili zadnji, ki bi brali moje besede.

Z vsaki novih spremljevalcem, komentarjev, všečkom me spodbujate in za to sem vam zelo hvaležna.

Hvala vam! Zdaj pa lepo skupaj pričakovat 2. rojstni dan (:

Danes, pa še bom nekoga obdarila. Zato me spremljajte, da slučajno česa ne zamudite.

Si še pišemo.

Love, Evelina

Evelina sama doma

Se spomnite filma Denis sam doma?

Še pred nekaj leti je to bil moj brat. Ko smo se mi odpravli na morje, on pa je ostal doma. Pa še Denis mu je ime. Zdaj pa se je vloga zamenjala in doma sem ostala jaz. 

Dejansko je bilo prav super.
Kuhanje. Jajčka v obliki rožice.

Druženje.

Naraščanje adrenalina. Najbolj smešno je bilo ko sem imela otroško karto, tako da dragi moji stara sem bila pod 14 let. Ko bom stara 30, bom jih kazala 20. Sem se odločila!

 In potem še več druženja. Skoraj nič me ni bilo doma. Če pa sem bila, pa je bilo zelo zanimivo. Tudi zvečer me ni bilo strah. Razen če je nastal kakšen nenavaden šum v kuhinji. (:

Seveda, takšnega druženja, kot ga vidite spodaj, pa nikoli nimam dovolj :/. Moj twitter je postal pravo beleženje ponočnih pohodov živalic in mojih pokolov . Ker edino kaj lahko okoli 4h naredim, ko me zbudi komar je, da svojo jezo prenesem na Twitter. Zato, ga imam rada. Ne komarja, ampak Twitter. (:

Love, Evelina

Superga

Videla, zaljubila in kupila.

Ko so prispeli k meni je ljubezen samo še bolj naraščala. 

Lepi, udobni in lahki.

Odločitev katero barvo naj izberem je bila težka, na koncu sem se odločila za belo. Niti enih čevljev, nisem imela belih (sem strastna privrženka črnih). Zdaj vem kaj sem zamujala.

Zdaj bi z njimi šla v Izolo na obalo Bele skale in skakljala bi po tistih skalah in kamenjih, ki so mi v japonkah povzročali težave.

S še bolj odločnejšim korakom in nasmeškom na obrazu.

So vam všeč?

Love, Evelina

The Sunshine Award

Že druga nagrada za katero sem bila nominirana, za to pa je kriva Deja. Katera mi je v tistem trenutku polepšala večer, sploh pa ko sem ugotovila, da sem nominirana med samimi tujkami. Tako da hvala Deja.

Pravila te nagrade:
1. Zahvaliti osebi, katera te je nominirala.
2. Dodati logo na objavo.
3. Deliti 7 dejstev o tebi.
4. Nominirati 5 ali več blogov, ki te navdihnejo.

Jaz sem si pomagala z slikicami:

1. Točno tako in to zelo. Pa ni bilo vedno lahko. Ampak tako ali tako si vse v življenju delamo sami.

2. Vedno. Ne znam si predstavljat, da bi mi nekaj pomenile samo velike, včasih nepomembne in brezvredne stvari.

3. To je tako super stvar. Komurkoli, kadarkoli in kjerkoli. Največkrat so tega deležne stare gospe in otroci.

4. Z njimi se pa res dobro razumem.

5. Ne spomnim se kdaj sem se nazadnje namazala. Uporbljam zadnje čase samo šminko. Poleti kože nikoli ne obremenjujem z mojimi fintami. (:

6. Gre z mano na stranišče, gre z mano na obiske, spi poleg mene in me nikoli ne pusti razočarane. (:

7. Plešem skoraj vsak dan. Včasih samo zamigam ob kakih ritmih ali pri pospravljanju, ali kuhanju tako kot danes. Včasih se odpravim na teraso v poznih urah, ko sosedi spijo. Mp3 in akcija. Plesanje dolgo v noč. Najbolj inspiracijski filmi so seveda plesni filmi, tudi po njih, si privoščim še svojo dozo plesa. Plešem tudi ob različnih občutjih, ko sem žalostna, vesela, zaljubljena, nora itd.

Ste zvedeli kaj novega o meni? Velja tudi kaj za vas?

Zdaj pa še samo nominiram bloge, ki me navdihujejo:
1. Maja iz Telovadit začnem vedno na isti dan-jutri

2. Katja iz Viva la vida

3. Nina iz Fabulous & Classy

4. Kristina iz One girl with camera
5. Gita iz Odds & ends

Love, Evelina