Intervju s punco afriških korenin

Ko bi lahko napisala, da sva se dobili ob čajčku in klepetali dolgo v noč. Pa žal ni bilo tako. Obe polno zaposleni sva intervju naredili kar preko Facebook-a.Ker je želela ostati anonimna sem vsekakor podprla njeno odločitev

Je temnopolta srednješolka, ki mi je zaupala svoje izkušnje, kako na njo gledajo mimoidoči ter kaj je zaradi svoje polti in rase vse doživela.

Evelina: Bi lahko za začetek povedala od kod si oz. od kod so tvoje korenine? Ter dodala kaj o sebi, da te bolje spoznamo?

- Mama je Slovenka, oče pa je iz Zimbabweja. Načeloma sem športnica, treniram gimnastiko, kjer držim naslov državne prvakinje. Letos sem začela tudi s košarko, kjer se bom pomerila v mladinski in kadetski ligi. Poleg tega učim otroke gimnastike in občasno se ukvarjam tudi z manekenstvom. Obiskujem drugi letnik klasične gimnazije, tako da je moje življenje kar pestro.

Evelina: Ooo, super. Polno zaposlena torej. S takšnimi je vedno zanimivo. (: Si kdaj živela ali pa vsaj obiskala Zimbabwe?

- Rojena sem v Sloveniji in tukaj tudi živim. Sem pa se pri šestih letih odpravila tja na tritedenske počitnice.

Evelina: Čeprav se najbrž ne spomniš veliko, saj si bila stara le šest let. Ampak bi lahko vseeno povedala, kakšno je življenje tam?

- Moja družina živi v milijonskem mestu, tako da je življenje tam precej podobno našemu. Pametni telefoni, internet, avtomobili...vse jim je domače. Na vasi je življenje veliko bolj zanimivo, saj so zelo povezani med seboj in z naravo. Čeprav imajo do določenih dobrin dostop kar na domačem vrtu, jim tedenski nakupi v trgovinah niso tuji. Afrika ni samo to kar nam je prikazano skozi medije, saj jaz v treh tednih nisem naletela na lačnega otroka, ki ne bi imel obutve in se ne bi imel možnosti šolati. Zavedam pa se, da žal obstajajo tudi takšni.

Evelina: Res je, da večinoma Afriko vidimo res samo kot plemensko življenje, zato je zanimivo prebrat iz lastnih izkušenj tudi drugo plat. Kako pa je tam kaj razvita moda? Sploh če govorimo o tistem predelu, kjer živi tvoja družina?

- Pri šestih letih še nisem vedela, kaj pomeni moda in takrat se nisem zavzemala za to, kdo ima kaj oblečeno. Tako da na to vprašanje ne bi znala odgovoriti.

Evelina: Resnično škoda, ampak se razume da te pri šestih letih ne zanima kdo ima kaj oblečeno in kako je oblečen. Kako pa modo vidiš v Sloveniji?

- Glede na to da sem športnica, si lahko predstavljaš da večino časa preživim v športnih oblačilih. Modo dojemam kot nekaj minljivega in definitivno zelo zanimivega. Sledim novim trendom, da pa se jih držim pa ne bi zagotovila.

Evelina: Torej si mulatka. Ali si zaradi tega imela kadarkoli v Sloveniji kakšne težave? Mogoče zbadanje, žalitve?

- Sem, definitivno. Vsak dan se najde kdo, ki ima na zalogi kakšno opazko ali nesramno pripombo. Žaljivke in zbadanje so del mojega vsakdana. Redno se srečujem z ljudmi, ki me nagovarjajo v angleščini, brez posebnega razloga, kar pa se mi zdi zanimivo in smešno, zato se včasih kar vključim in sem za 2 minuti tujka. Dogaja se tudi, da se ljudi želijo z menoj fotografirat. Ali pa se tudi zgodi, da od mene pričakujejo da jim bom odstopila mesto na avtobusu. Vse se najde v našem malem mestu. (:

Evelina: Kdaj pa ti je bilo res najbolj hudo in si najtežje prenesla te žaljivke, opazke? V katerem svojem obdobju?

- Najhuje mi je bilo okoli šestega, sedmega razreda. To so tista leta ko se začnemo obremenjevat z mnenjem drugih. V tem času sem doma vsak dan jokala, v šoli pa tega nisem pokazala in sem ponosno in z dvignjeno glavo dokazala česa sem sposobna, kljub temu da sem bila vsak dan komu tarča posmeha.

Evelina: Si se takrat obrnila na kakšno pomoč? Povedala doma staršem? Šla do razredničarke? Mogoče do šolske psihologinje?

- Nisem. Povedala sem bratoma, ki sta me vedno podpirala. Brez njiju si ne znam predstavljati odraščanja, kaj šele življenja.

Na strokovno pomoč se nisem obračala saj sem se hitro naučila, da so nemočni, nekoristni in v večini primerov škodljivi. Poleg vsega pa nekateri dajejo vtis kot da jim je vseeno in se ukvarjajo z mano zgolj iz obveznosti. V otrokovi glavi pa se nič ne zameri bolj kot to.

Evelina: Kdaj pa so te sošolci in sošolke sprejele? V katerem razredu?

- Sošolci so me vedno sprejemali. Vedno sem spadala v tisti "popularni" del razreda. Težave sem imela z sosošolci in določenimi starejšimi učenci.

Evelina: Kako pa si sama ukrepala in se uprla, če ni skrivnost?

- Nisem se več pustila. Na vsako opazko sem imela pripravljen odgovor. Z besedami sem se branila besed.

Evelina: Ko je preveč, je to res pravi in edini način, da se postaviš zase. Bravo! Kaj pa na modnem področju si imela kadarkoli kakšne težave? Da si zaradi tvoje rase in polti bila diskriminirana? Drugače obravnavana?

- Nikoli, vedno so bili res prijazni. Veseli, da sem tam. Pokazali zanimanje od kod imam korenine, se poigrali z mojimi lasmi. Nikoli nisem imela težav, prej kakšno prednost. (:

Evelina: To pa je super. Torej bova zdaj malce prešli na malo lepše teme. Kakšne prednosti so to bile? (:

- Res je, ker sem za nekatere bolj zanimiva, sem bila deležna kakšne fotografije več ali

pa mi je bilo več časa namenjenega v maski.

Evelina: To je zelo lepo slišat (: Kaj pa mogoče še kakšen prijeten dogodek, ki se ti je globoko vtisnil v spomin?

- Hm, najbolj si zapomnim otroke, ko se po revijah želijo slikat z menoj.

Evelina: Si bila kdaj v tujini na kakšnem potovanju, ekskurziji, izletu? Si imela tam kakšne izkušnje?

- Prepotovala sem že kar nekaj sveta. Zanimivo je, da kakor hitro zapustim Slovenijo je vse drugače. Že v Avstriji se čuti očitna razlika .

Evelina: Če ostaneva na modnem področju, se pa glede tega Naomi Cambell in še katera temnopolta manekenka ne bi strinjali s teboj.. Saj so že velikokrat javnosti zaupale, da imata težave s službami. Da temnopolte manekenke zavrnejo v smislu: »Imamo že eno temnopolto manekenko za modno revijo, ne rabimo še ene." Kaj ti misliš o tem?

- Pri nas se še nisem srečala z tem. Sem delala na revijah, kjer sva bili dve mulatki, pa prav tako ni prišlo do kakšnih zapletov ali kaj podobnega.

Evelina: Pa se ti zdi to sploh sprejemljivo, da imajo takšne omejitve?

- Mislim da je to nesmiselno, nesprejemljivo. Če je lahko več svetlopoltih manekenk, zakaj pride do razlik?

Evelina: Tudi jaz sem se isto spraševala, najbrž midve nikoli ne bova prišli temu do dna. Kaj bi še rada povedala ljudem, ki imajo predsodke glede temne polti ali ras ali narodnosti oziroma na splošno drugačnosti?

- Nimam kaj za povedat saj sem mnenja, da mora vsak pri sebi razčistit in sprejet kakršnokoli drugačnost. Dokler ne bomo prišli tako daleč, da ljudje ne bomo več sodili ljudi po zunanjosti, ne moramo govoriti o enakosti in pravičnosti.

Evelina: Čudovit zaključek. Povedala kratko, ampak bistvo je razvidno. Res ti zelo hvala za čas, za potrpljenje, in tudi za iskrenost, ker to mi največ pomeni. Upam da bova komu dali misliti.

To je moj prvi intervju. Upam, da vam je bil všeč. Vsekakor so komentarji več kot dobrodošli.

Love, Evelina