Thursday, April 17, 2014

Aprilska, pa ne šala


A ni tudi vsak posameznik svet zase? Skrivnosten svet, ki ga pozna samo sam? Tudi če popolnoma razkrijemo sebe drugim, še vedno se v nas nekaj skriva ali pa se spreminja. Zato ne sodite ljudi, saj jih dejansko sploh ne poznate. Poglejte se v ogledalo in začnite raziskovati sebe. Toliko lušnega še ne veste. Počasi, kapljico za kapljico, raziskujte svoj ocean. Ostala pa le opazujte od daleč, ne tiče se vas preveč. Če pa se kakšna svetova združita, pa nastaja nov skrivnosten svet, vendar še vedno imate svojega, lastnega in skrivnostega. Na tega le ne pozabite.

Fotografija ja moja last.

Želim vam lep skrivnosten večer, Evelina


8 comments:

  1. Na koncu dneva smo individualna bitja, sami s seboj :) nihče ne bo nikoli vedel popolnoma vsega o tebi, pa bodi še tako odprt, res je. Ko pa pride do drugih ljudi, se mi pa zdi, da ni nič narobe, če sodim, se zgražam nad ali pa obožujem obnašanje, življenjski stil od nekoga, ki ga prvič vidim ali pa je že dolgoletni prijatelj. Sami odločamo kaj in koliko bomo kazali navzven in jaz bom imel o tem, kar deliš s svetom, mnenje. Zdi se mi, da je popolnoma enakovredno, ali človeka obsojam zaradi slabih stvari ali pa poveličujem zaradi dobrih. Samo zato, ker mnenje ni pozitivno, naj raje ne obstaja? Seveda se zdi svet lepši, če delimo le lepe stvari in misli, ampak to preprosto ne bi bilo realno. Vsak raje prejme kompliment kot pa grajo. Ampak, če je vse kar slišimo pohvala, ne bomo nikoli popravili naših slabosti. Vedno se najde kaj, kar bi se dalo izboljšati. Če ni izredno slabo, potem graja res ne spada zraven, konstruktivna pohvala pa vsekakor. :) oh ja, večeri in taka besedila me spravijo v razmišljujoče stanje :D hvala :) dobra objava.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Matevž, ni problema. Sem vesela ko dobim takšne komentarje. (: Hvala tebi.
      Pred nekaj leti sem se jaz o tem veliko spraševala, ampak bolj ozko gledano, kako podati kritiko o nečem preko spleta.
      Ko sem izven virtualnega sveta imam svoje mnenje in to zelo močno, tudi preko bloga podajam svoja mnenja. Ampak kaj pa ko pride do interneta in do nekoga drugega. V živo mi je kritiko lažje podat, ker me oseba ali vpraša za mnenje ali pa presodim, da osebo dovolj poznam, da ne bo problema.
      A veš tisto ko se punce zberejo v krog in »šimfajo« in se zgražajo nad nekom zaradi drugačnega stila ali česarkoli, pa možno da ga sploh ne poznajo. No, tako jaz vidim tole sojenja in zgražanja in tega sama res nisem nikoli počela... Vsak posameznik je točno takšen kot mora bit. Okej, imaš mnenje in ti nekaj ni všeč, ampak ziher je pa tudi stvar, ki ti je všeč, ali pa ti bi bila, če bi osebo spoznal malo bolje...
      Tako sem se pred malo več kot enim letom odločila, da boljše da preko interneta ne obsojam in zgražam, saj lahko človeka prizadenem. In uspelo mi je, da od takrat sploh ne opazim več nekih takih stvari ki bi me motile. Okej, če mi kaj ni všeč, si pač mislim: »Ohh, tole pa mi je res grdo.« Ampak da bi pa to zdaj šla na veliko komentirat, pa ne hvala... Če kdo rabi mnenje, sem tukaj in me lahko vpraša...
      Se pa strinjam z tem, da so potrebne tako graje in pohvale. Jaz dejansko imam zelo rada kritike, ampak samo če so konstruktivne. Ker vem da se lahko samo tako izboljšam... Ampak koliko ljudi pa zna podati konstruktivno kritiko, sploh pa preko interneta? Hmm...

      Delete
  2. Tole kar si napisala je še prekleto res.Kar je pa najbolj zanimivo je pa to, da še sami sebe ne poznamo 100% in včasih odkrijemo še kaj novega kar nismo vedeli da je del nas, kaj šele da bi nas v celoti poznali drugi. Tale slika je super. Za neki časa sem se zagledala v njo in začela sanjati o brezskrbnem poletju in morju... Joj še mal še mal pa bo. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala, Sarah (:
      Ooo, morje, poletje, kje sta? :D

      Delete
  3. Delim naprej... Super napisano. Mnogi bi morali tole prebrati :)

    ReplyDelete
  4. Super napisano, še posebej zadnji del. Tudi ko smo (če smo) v vezi, se ne smemo zanemariti. Kot sem ugotovila opazujoč odnose, smo ponavadi punce tiste, ki se prepustimo vezi in postanemo preveč eno s partnerjem, prevzamemo njegovo obliko. In prav tu se moramo opomniti, da moramo še vedno imeti svoj skrivnostni svet, trenutke samo zase, ker prav to nas dela večno zanimive. :)

    ReplyDelete