TUJINA - Dajem ven iz sebe

Neznostne bolečine v vratu, ki se vlečejo že nekaj dni. Ko je bolečina takšna, da sploh več ne vem ali se dogaja v mojem vratu, ali na mojem bivšem vratu, ker mi ga je nekdo nemilostno prerezal. Ko ob tem boli še dlesen, zaradi vnetja na modrostnem zobu, je pa prava poezija bolečin. Moj modrosten zob mi nikoli ni delal problemov, zdaj pa mi vneta dlesen in vsa koža ki se je nagnetla, da ust sploh prav zapret ne morem, da o prehranjevanju sploh ne govorim, tako težko, zaradi fizičnih bolečin še mi nikoli ni bilo. Usta lahko odprem 2 centimetra vse ostalo je že boleče… Dotaknit pa se tam okoli prav nič ne smem, saj če je kakšen ne premišljen gib, lahko takoj v solzah čakam da bolečine ponehajo. Seveda pa vsa ta ne sproščenost v vratu in v ustni votlini, vplivata tudi na živčke in posledično sem se danes zbudila z glavobolom, ki traja še zdaj.. Glavo imam tako polno vsega, da se mi zdi da že hrbtenica trpi. Samo noge in roke še pravilno delujejo. Hvala jim!

Zdaj pod vplivom dveh zdravil, ker pač več tako ne gre, čakam da vsaj nekaj mine. Ena fizična bolečina je lažja, kot tri njih. In ja, sem oseba, ki je najbolj proti zdravilom, ampak najbrž v življenju moremo narediti izjemo, tu pa tam. Se bom telesu opravičila, da sem v njega vnašala kemijo in ga vprašala, zakaj me tako jezi… Ker v tem trenutku se ne moreva pogovarjat… Zato to dajem ven iz sebe.

Zdaj ko je vse to nekje izven, pa bom zaključila z lepimi stvarmi…

V prejšnji objavi sem dobila veliko spodbudnih besed, za katere vam iz srca hvala. Delili ste  svoje izkušnje, premogli tolažile besede in pogrešali moje objave. Res sem mislila da po petih mesecih ne bo takšnega odziva. So pa tudi ene stvari, ki bi jih rada izpostavila.

1. Življenje ni ravna črta, ampak so hribi in doline… In moj blog sem jaz, na katerih delim tako moje uspehe, veselje, pozitivo kot tudi doline; moje bolečine, skrbi, strahove. Zato vsem tistim, ki ste v komentarjih napisali, da škoda da ni bolj pozitivna objava sporočam: »Bo še čas za take objave, brez skrbi. Takoj ko se bom jaz počutila tako.«

2. Hudega domotožja nisem imela od novega leta dalje. Tako da s tem trenutno res nimam težav. Jaz sem tukaj in družina je tam. Se slišimo enkrat na teden in delimo svojo tedensko dogajanje. Tako mi ustreza. Včasih ko imam slab dan, me malo pikne domotožje, a ne za dolgo.

3. Niti za sekundo mi ni žal, da sem se preselila in ni mi žal, da sem se dovolila zaljubit. Vse to kar zdaj doživljava, vem da so samo preizkušnje, da spoznavama drug drugega v različnih situacijah in to je super, ker človeka najbolje spoznaš, ko gre kaj narobe.  

Mogoče na to temo, v naslednji objavi, ena fina smešna prigoda, ki se nama je zgodila v preteklih tednih.

Do takrat pa vsem poljubčke tja v domovino in izven nje, Evelina

Tujina - Osebna kriza

Pozdravljeni vsi skupaj.!

Naj prvo povem, da sem vesela, da si kliknil/a na moj blog, čeprav že celo večnost nisem nič objavila. Vesela sem, ker me še kljub temu berete (tudi če vas bo samo 10)… Iz srca hvala! (:

Zdaj pa k bistvu te objave…

»Sem Evelina in… imam osebno krizo in tega me ni sram priznati. (: «

 »Pozdravljena, Evelina.«

Začelo se lani v času Božiča in Novega leta, mislim da sem takrat prvič začutila močno domotožje. Ta dva praznika sem vedno praznovala v krogu domačih oziroma družine. Lani pa to enostavno ni bilo možno. Meni osebno družina pomeni največ. Vedno sem vedela, da me starša imata rada in da bo tako ostalo za vedno. In ta občutek, bi si v tistih dneh najraje shranila v božično darilo in ga odpirala vedno znova, ko bi ga potrebovala. Ne bi se branila, če bi v božično darilo, lahko ulovila tudi vonj po mamini božični večerji ali pa zvok televizije, ko sta starša gledala božične oddaje. Ne boste verjeli, pogrešala sem celo odhod k polnočnicam, pa sem mislila da je to resnično zadnja stvar. Vsako letna tradicija ti res zna globoko zlest pod kožo. Sem se pa zavedala, da sem lahko vesela, da imam te lepe spomine, ki jih lahko shranim in se trudim, da bodo tudi novi spomini prav tako prijetni kot so bili z mojimi domačimi.

Tudi občutki na silvestrski večer, niso bili kaj drugačni. Vsako leto sem praznovala prestop z družino, če ne z staršema in ostalimi sorodniki, pa vsaj z bratom in njegovo punco. To so osebe, ki jih poznam skoraj tako dobro kot sebe (: To so osebe, ki jim iskreno in iz srca želim, vse kar rečem in ki se jim vržeš v objem ob polnoči, ker mi toliko pomenijo.

Letos pa tega ni bilo, lahko sem se še ne vem kako močno pripravljala na to dejstvo, da ob meni ni, meni najdražjih, še vedno je ostal nek grenak priokus…

Poleg domotožja, so še tudi druge stvari, ki te vržejo iz tira. Ko si nekaj časa v nekem drugem okolju se tudi ti začneš spreminjat in pol je šok. Ti nisi več ti… In tako se moreš začet spoznavat. To seveda ne pomeni, da sem čisto drugačna. Samo ene lastnosti se prebudijo in druge gredo spat. In včasih pač to ni lahko… Potem si še predstavljate ko ob tem zaživiš z novo osebo, in ne bomo si metali peska v oči, tudi tukaj ni vedno vse posejano samo z rožicami. Tudi plevel in trnje je zmes.

Na koncu pa je prav j*ba, ko te jezi še zdravje. Imam bolečine v vratu in to tako hude, da enkrat do 8h zjutraj nisem mogla zaspat. Veliko je bilo solz in bolečin, zato sem se odločila da grem na urgenco in slikanje. Takrat so mi rekli, da ne smem plesat in telovadit. To me je resnično pretreslo. To so stvari, ki mi lepšajo dneve, ob katerim se sprostim in uživam. Moja vratna hrbtenica naj ne bi bila v pravem položaju, ker imam preveč gibčen vrat. Zdaj pa so še cele kolobocije z delanjem mojega zavarovanje itd.

Če bi naštevala še vse stvari, ki me mučijo, bi ta objava bila predolga, jaz pa čisto preveč osebna. Iskrena sem in vedno bom. So dnevi, ko mi ni ravno fajn, so dnevi, ko bi rada plesala pa si ne upam in pridejo dnevi ko gre še pet drugih stvari narobe in drugih pet prav. Ampak bo že, sem že imela eno takšno obdobje, ko stvari pač niso bile ravno prijetne. In če sem se takrat kaj naučila je to, da vse težave/problemi pridejo z razlogom. Nekaj nas učijo in sporočajo… In a se lahko prosim oglasi kdo, ki je čisto brez težav? Če je res kdo med vami, prosim napišite komentar, vendar najbrž ga ni. Zato sprejemam vse te težave/probleme, in poizkušam iz njih izvleči le najboljše. Poizkusite tudi vi! (;

Z ljubeznijo, Evelina ♡

Za vse tiste, ki želite vedeti, kako je zdaj z mojim vratom:

Zmes sem ubogala zdravnika in manj začela uporabljat vrat, ga sproščat in bilo je boljše. Pred nekaj dnevi pa se je bolečina vrnila. Danes sem že spet jokala od bolečin, ne vem točno zakaj, ker nisem počela nič kaj posebnega. Tako da zdaj že spet počivam, da bo v nekaj dnevih boljše. Za konec pa še ena rima za tiste, ki vas mičkeno skrbi: Nič ne skrbet, Evelina se bo spravla v red. (;