Tujina - Eno leto

Danes je točno 1 leto odkar sem zapustila varno zavetje doma. Kar nekaj stvari se je postavilo na mesto, kar nekaj stvari se je sesulo in kar nekaj stvari sem spoznala in se naučila.

Sama sem postala mnogo bolj samostojna, vendar veliko bolj ranljiva, ampak ta ranljivost me je naredila še močnejšo. Priznati svojo ranljivost ni ravno lahko, je pa lepo. Ob današnji obletnici se morem zahvaliti vsem tistim, ki ste mi pomagali tako ali drugače. Denis in Tamara, hvala za besede in vso podporo, ki ni bila majhna. Mišela, hvala ti za vse tiste ure, ki si me poslušala in ti nikoli ni bil problem. Karmen, hvala za vse nasvete, za vse razlage. Mami in ati, moj odhod vaju/nas je tako močno povezal, in ponosna sem na vaju. Hvala za vse ♥ Nina, hvala ker si. Maja, tvoja bližina je zame takšno olajšanje. Metka, samo en čudovit mail od moje bivše šefice, mi je dal toliko, kot mi včasih ure in ure dolgi pogovori ne dajo. Ksenija in teta Ida, hvala za spodbudo, da pišem nove objave in da vem zakaj jih pišem. Hvala tudi Ljubici, Mateji, Simonu, Patriciji, Nini J. ter vsem ostalim ki se spomnite name in mi pišete. Na koncu pa seveda hvala tudi tebi Rok, ker skrbiš zame, ker ti je mar, ker prenašaš moje dobre in slabe dni… ♥ *:

Večina vas ste  bili še preden sem pobrala šila in kopita in zdaj vidim, da sem izbirala prave osebe, saj še vedno ostajate. ♥ In nekaj vas je, ki sem vas spoznala tukaj in upam da bomo gradili lepa prijateljstva. 

Z mami in atijem pred odhodom.

Z nečakinjo v Sloveniji.

Kakorkoli za danes več ne bom dolgovezila, so bili lepi časi in težki časi, so bile solze in smehi, so bile bedarije in poučne lekcije, je bilo vse to in še več. Ampak niti sekunde preživete tukaj, mi ni žal.

Zdaj lani ob tem času sem bila nekje med oblaki, namenjena sem. Zdaj pa se grem hladit v atlantski ocean, zato letim novim dogodivščinam naproti. Se vidimo nekje na poti. (;

Rada vas imam, Evelina

Tujina - Paket presenečenja

In se vam oglašam… (aplavz) Najbrž me je motiviral paket, ki je prišel iz Slovenije. Pa naj kdo reče, da moja starša nista zlata vredna. (:

Vsekakor sta, pa ne samo zaradi enega paketa, ampak tudi na splošno in tega se zavedam že celo življenje. Tudi ko sem živela doma, smo se razumeli, razen ko je nastopila mamina in atejeva kriza srednjih let, takrat je bilo malo težje. :P Moja puberteta ni nikoli vplivala, ker po besedah mnogih sem jo jaz preskočila. Baje. Jaz nič ne vem. Sem pa zdaj vsekakor preskočila bistvo, kar vam želim napisat.

Torej, ko si nekaj bil navajen jest celo življenje, pa potem kar naenkrat tega ni oziroma nimaš na voljo. Je superfinofajn ko dobiš paket polnih dobrot.  Kot se mogoče nekateri spomnite, sem v eni izmed prejšnjih objav omenila, da ko je moja družina prišla sem na dopust, so prinesli določene stvari v kovčkih. Vendar sem jih na žalost prepozno slikala, saj je že skoraj vse pošlo.

Tako da vam danes razkrivam vsebino paketa in pripovedujem o tem kaj pravzaprav pogrešam iz Slovenije.

Vsebina paketa:

• Čokolešnik. Hrana mojega otroštva in ker tega tukaj ne poznajo, niti ničesar podobnega, so jutra z njim veliko lepša. Je pa prav zanimivo, saj preden sem šla, ga sploh nisem veliko jedla. 
• Argeta. Pašteta in pol. Naj povem, da sem komaj pred nekaj meseci našla špansko pašteto, ki je dobra. Ampak z Argeto se ne more primerjat (;
• Gavrilović. To pa ni zame, ampak za mojega fanta. Hrana njegovega otroštva, poleg Kekca. Ko so moji prinesli Argeto, on ni vedel zakaj tak vik in krik okoli ene paštete. Ko jo je poizkusil pa je rekel, da se z Kekcem ali Gavrilovićem ne more primerjat. Še sreča bo več ostalo za mene. (:
• Suhe klobase. Doma jih nikoli nismo velikokrat jedli, čeprav sem jih imela rada. Ampak tukaj pa ne znajo delat suhih klobas, nekatere prav niso za jest, ker so kisle in ne suhe. Tako da ko dobiš pravo domačo slovensko suho klobaso, je svet lepši.
• Knjige. Pogrešam jih. Tukaj je zelo težko najt kvalitetne knjige v angleškem jeziku. Samo kakšno počitniško branje. Je pa res, da še nisem obiskala knjižnice, jo grem v kratkem, samo po mojem je tam samo španska literatura. Prav tako sem tudi začela brat e-knjige, vendar to ni to. Vonj po knjigi, objemanje platnic, listanje listov. Vedno bom pristaš tega. Knjigo Joga, pa sem si kupila že v Sloveniji, samo bi se ji res rada  ponovno posvetila in preizkušala zmožnosti mojega telesa (:  

To je vse iz paketa.

Kaj pa pogrešam na splošno:

• Družino. A naj sploh zgubljam besede? Mislim da je povsem logično.
• Globoke pogovore na štiri oči z osebami, ki jih tukaj ni, torej prijatelje/ice.
• Mojo bivšo službo in otroke. Modne revije, slikanja, otroški smeh in ustvarjanje koreografij za moje sončke.
• Mamino kuhanje. Čeprav mi pri tem pomaga fant, ki se res trudi in kuha zelo okusne jedi. Ampak mami, je pač mami. (:
• Sadje iz dreves in grmov. To je luksuz, da lahko greš do babice in si lahko postrežeš s hruško, jabolko, češnjo, slivo, malino, ribezom, kostanjem, orehi in jagodami. Najbrž sem še na kaj pozabila. Saj tukaj lahko zelo lepo uspeva določeno sadje, ker je vulkanska prst rodovitna, vendar moreš redno zalivat in sam gojit. Tukaj kmetje gojijo večinoma samo zelenjavo.
•  DM in Muller. Pogrešam ko lahko vse najdeš na enem mestu in kozmetiko, ki je dostopna vsem (Alverde, Catrice, Loreal, Maybelline,…) V enem samem supermarketu sem našla Essence in še nekatere, ki jih sama ne uporabljam. Dobiš lahko  dražje znamke in špansko kozmetiko ter kitajsko kozmetiko. Bo se pač potrebno navadit. Zato vas, beauty blogerke, ne berem več tako pogosto, ker mi delate lušte z stvarmi, ki jih tukaj ni. :P
• Gozdove, reke in travo. Čeprav mi pokrajina tukaj ugaja, ker je posebna in tako kavbojska, občasno pogrešam tisto česar sem navajena. 

Čeprav je seznam kar dolg je na koncu pomembno samo to, da kljub temu da nekatere stvari niso na dosegu mojih rok, še vedno vem, da tam so in to samo en let vstran. (:

P.S.: Hvala tudi vsem ostalim, ki v kovčkih kaj prinesete in naju z Rokom razveselite (:

Lep sončkast pozdrav iz Fuerteventure.

Z ljubeznijo, Evelina

Tretji rojstni dan

Dragi moji,

sploh ne morem verjeti, da je naokoli še eno leto. Tako hitro je minilo, da ko sem videla datum, nisem mogla verjeti svojim očem. Mogoče je razlog, ker ne čutim menjavanja letnih časov. (: Mogoče je kriva selitev. Mogoče je kriv čas, ker itak vedno preveč hitro teče.

Kakorkoli danes je moj blog star 3 leta in spodaj sem vam dodala malo statistike. V oklepajih je opisano koliko več sledilcev in objav je bilo od prejšnjega leta. Mislila sem, glede na mojo neaktivnost, da bo rezultat še slabši, ampak sem prijetno presenečena. Se pa zavedam, da toliko kot vložiš truda v delo, v svoj hobi, toliko dobiš nazaj. Zato se bom vedno trudila po svojih najboljših močeh. Vedno!

August 2014 – August 2015

412 objav (+ 22 objav)

90 Bloglovin sledilcev (+ 19)

124 GFC sledilcev (+9)

341 FB sledilcev (+33)

481 Instagram sledilcev (+94)

Največ objav v enem mesecu: August in Oktober 2014: 5

Največ komentarjev na objavo TUJINA- Osebna kriza: 44

Največkrat ogledana objava Goodbye Slovenia : 1160

Komentarjev na blogu v 3 letih: 3888

Največ ogledov v mesecu Januarju 2015: 5.873

Skupno ogledov strani v 3 letih: 165.612

Če vas zanima statistika od prejšnjega leta, jo lahko najdete tukaj.

Ravno pred nekaj dnevi sem se pogovarjala s prijateljico in je rekla, da ko se preseliš,  potrebuješ okoli dve leti, da se postaviš na noge. Glede na to, da bom počasi tukaj eno leto, lahko to samo potrdim. V vsem tem času, nisem imela ne volje, ne časa, ne motivacije redno pisati bloga, čeprav je to še vedno moja strast. Še vedno želim napisati več objav v enem mesecu kot zdaj, pisati še bolj kvalitetne bloge in biti inspiracija ter stimulacija vsem vam. Seveda pa želim biti tudi v pomoč, tako da me lahko glede česarkoli vprašate ali spodaj v komentarjih ali na FB ali na mailu: 100lina@gmail.com.

Kdaj pa se bo zgodil veliki BUM, kjer bo več kvalitetnih objav in več truda vloženega v blog?

Obljubila še za enkrat ne bom ničesar, še vedno temelji tukaj v tujini niso trdno postavljeni, jih še gradim, se ob tem znojim, smejim in jočem. Ampak srečna sem in to meni pomeni največ.  Mogoče se kdo ob prebiranju sprašuje: » Zakaj za vraga tako opeva svojo selitev, če pa je to nekaj tako enostavnega?« Zase vem kaj doživljam, če imaš ti kakšno drugo lažjo izkušnjo, pa bodi srečen/a. Ker zadnje čase sem spoznala veliko ljudi, ki so se preselili in naj povem, da od prav nikogar nisem slišala, da je to nekaj enostavnega. Tako da, če imam to izkušnjo bom jo delila naprej, mogoče bo komu pomagala ali pa mogoče koga celo spodbudila in zato bom o tem še veliko govorila. (; 

Za konec pa se želim zahvalit prav vsem, ki ste bi stali »ob strani« in Evelinomalino brali, tudi ko je malo »štajkala«. Hvaležna sem za vas in za vse besede, ki jih prejemam. Hvala!

Rada vas imam, Evelina