Saturday, August 8, 2015

Tretji rojstni dan

Dragi moji,
sploh ne morem verjeti, da je naokoli še eno leto. Tako hitro je minilo, da ko sem videla datum, nisem mogla verjeti svojim očem. Mogoče je razlog, ker ne čutim menjavanja letnih časov. (: Mogoče je kriva selitev. Mogoče je kriv čas, ker itak vedno preveč hitro teče.

Kakorkoli danes je moj blog star 3 leta in spodaj sem vam dodala malo statistike. V oklepajih je opisano koliko več sledilcev in objav je bilo od prejšnjega leta. Mislila sem, glede na mojo neaktivnost, da bo rezultat še slabši, ampak sem prijetno presenečena. Se pa zavedam, da toliko kot vložiš truda v delo, v svoj hobi, toliko dobiš nazaj. Zato se bom vedno trudila po svojih najboljših močeh. Vedno!

August 2014 – August 2015

412 objav (+ 22 objav)
90 Bloglovin sledilcev (+ 19)
124 GFC sledilcev (+9)
341 FB sledilcev (+33)
481 Instagram sledilcev (+94)

Največ objav v enem mesecu: August in Oktober 2014: 5
Največ komentarjev na objavo TUJINA- Osebna kriza: 44
Največkrat ogledana objava Goodbye Slovenia : 1160
Komentarjev na blogu v 3 letih: 3888
Največ ogledov v mesecu Januarju 2015: 5.873
Skupno ogledov strani v 3 letih: 165.612

Če vas zanima statistika od prejšnjega leta, jo lahko najdete tukaj.

Ravno pred nekaj dnevi sem se pogovarjala s prijateljico in je rekla, da ko se preseliš,  potrebuješ okoli dve leti, da se postaviš na noge. Glede na to, da bom počasi tukaj eno leto, lahko to samo potrdim. V vsem tem času, nisem imela ne volje, ne časa, ne motivacije redno pisati bloga, čeprav je to še vedno moja strast. Še vedno želim napisati več objav v enem mesecu kot zdaj, pisati še bolj kvalitetne bloge in biti inspiracija ter stimulacija vsem vam. Seveda pa želim biti tudi v pomoč, tako da me lahko glede česarkoli vprašate ali spodaj v komentarjih ali na FB ali na mailu: 100lina@gmail.com.

Kdaj pa se bo zgodil veliki BUM, kjer bo več kvalitetnih objav in več truda vloženega v blog?
Obljubila še za enkrat ne bom ničesar, še vedno temelji tukaj v tujini niso trdno postavljeni, jih še gradim, se ob tem znojim, smejim in jočem. Ampak srečna sem in to meni pomeni največ.  Mogoče se kdo ob prebiranju sprašuje: » Zakaj za vraga tako opeva svojo selitev, če pa je to nekaj tako enostavnega?« Zase vem kaj doživljam, če imaš ti kakšno drugo lažjo izkušnjo, pa bodi srečen/a. Ker zadnje čase sem spoznala veliko ljudi, ki so se preselili in naj povem, da od prav nikogar nisem slišala, da je to nekaj enostavnega. Tako da, če imam to izkušnjo bom jo delila naprej, mogoče bo komu pomagala ali pa mogoče koga celo spodbudila in zato bom o tem še veliko govorila. (; 


Za konec pa se želim zahvalit prav vsem, ki ste bi stali »ob strani« in Evelinomalino brali, tudi ko je malo »štajkala«. Hvaležna sem za vas in za vse besede, ki jih prejemam. Hvala!

Rada vas imam, Evelina

18 comments:

  1. Čestitke Evelina in vse najboljše! Vsako leto do sedaj, ko si objavila objavo o novi obletnici bloganja razmišljam o tem kako je zanimivo, da sva se odločili za blog v približno istem času in pri tem še vedno vztrajava. Očitno je bilo nekaj v zraku takrat ;) Ko bo 10 let nujno proslaviva! ;) Pri vsej tej selitvi, zdravstvenih težavah in še čem verjamem, da ostane bolj malo volje za bloganje, ampak bo že prišla nazaj čez čas. No, mi smo tu in ko boš pripravljena bomo mi še vedno tu :) Uživaj! :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Maja. Ja, to je res zanimivo... Samo tako naprej nama obema... Upam, da to nekaj ostane v zraku :P
      Lahko bi že pri petici proslavili!? Kaj praviš? :P

      Delete
  2. Na nekem blogu sem te zasledila, ne vem o čem vse si pisala, a vseeno mislim, da 3 leta bloganja ni kar tako :) čestitke in vse najboljše za tole obletnico! Verjamem, da pridejo časi, ko ni volje ne časa za pisanje, a mislim, da je pomembno, da pišeš objave, takrat ko začutiš to, ti je v veselje in ne pod prisilo. Zgleda, da te bralci kljub temu zvesto spremljajo, jaz vem, da te bom od sedaj naprej. Nekje sem prebrala, da si šla zaradi ljubezni tja ali da je bil tudi to eden izmed razlogov... vse čestitke za pogum! Imam kolegico, ki se je preselila v Francijo in je že več kot 3 leta srečno zaljubljena. Pravi, da niti malo ni enostavno, a njej ni žal, saj ima ob sebi človeka, ki jo razume in podpira tudi ob krizah in domotožju, ki pridejo občasno. Takšne ljudi iz dna srca spoštujem in se jim klanjam. Že res, da selitev sama po sebi za par mesec ni nekaj težkega, a če se preseliš in nekje v tujini začneš z novim obdobjem in na nek način z novim življenjem ter ne veš, če se boš sploh vrnil, je pa pomoje čisto nekaj drugega in niti malo enostavno.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Mojca, hvala, so ta tri leta minila, kot da bi mignil :D
      Se strinjam, saj tudi sama sem že v prejšnjih objava, ko sem imela nekajkrat pavzo, to tudi poudarila, da pišem samo ko čutim. Na začetku bloganja, sem lahko vsaki dan nekaj napisala, ker so se te ideje nabirale, že zmes ko sem leta in leta brala bloge. Zdaj pa več ne gre tako pogosto..
      Dejansko sem se preselila samo zaradi ljubezni,. Sem bila ena izmed tistih, ki pa res nikoli ne bi zapustila Slovenije. Ampak tak kot znani pregovor govori: "NIkoli ne reči nikoli." :D Tako kot tvoji prijateljici, tudi meni ni žal. Lepo je slišati podobno pozitivno zgodbo... Hvala ker si jo delila z menoj.
      Se bereva (;

      Delete
  3. Bravo, bravo, bravo! Kar tako naprej, za nas pa ne skrbi ne bomo odšli ampak čakamo "na trnih" vedno za vsako novo objavo! Lepo bodi in upam, da je zdravje oziroma vrat že bolje, zadnjič je mene bolel tri dni (ker sem si ga tako trapasto zaležala) sem si rekla, da si ne morem prestavljati, kako bi bilo če bi se vleklo samo en dan dalj, huh, skratka postive vibes on!


    xoxo

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Eva.. Je boljše, se trudim, čimbolj ravno, sproščeno držat vrat. Poleg tega hodim tudi na masaže in pilates. Ti vsekakor ne privoščim bolečin.. Še dobro, da so se hitro poslovile.. (:

      Delete
  4. Čestitam za kulska, blogerska 3 leta! Tvoji zapisi so vedno iskreni in zanimivi! Upam, da ti je zunaj Slovenije lepo in da je to zate dobra izkušnja.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala! (: Mi je in to je glavno kar šteje.. Če mi ne bi bilo všeč bi bila doam ali pa kje drugje :D

      Delete
  5. Selitev je enostavna, če se seliš iz enega stanovanja v drugo mogoče v istem mestu ;) Ko pa zapustiš vse, kar ti je celo življenje poznano in greš nekam, kjer začneš popolnoma jovo na novo pa je res nekaj velikega, kar zahteva ogromno poguma! Vsa čast :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Marcela. Se vidi, da zelo dobro razumeš :D

      Delete
  6. Čestitke Evelina in vse najboljše! Lahko si zelo ponosna nase :D Očitno obe praznujeva obletnico bloga v avgustu ;) Glede na datum, ki si ga izbrala pa te čaka samo še pot navzgor. Uživaj! :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Sara. Uuu nisem vedela, da si ti tudi začela blogersko pot v avgustu. Nas je kar veliko.. Super, se veselim poti navzgor (: Uživaj tudi ti!

      Delete
  7. Čestitke za 3 leta vztrajnosti. Prav fino je pokukati na tvoj blog in prebrati kaj življenskega. Pogumno in srečno naprej!!!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala. Vztrajna pa sem... (: Mislim, da je to super lastnost. Upam, da se nikoli ne naveličate (:

      Delete
  8. Čestitam!
    Bloganje je res fajn :D

    ReplyDelete
  9. Iskrene čestitke Evelina! Malo z zamudo, a iz srca! Z užitkom berem tvoj blog, ki je poln prisrčnosti, iskrivosti in pustolovskega duha, predvsem pa poguma! Še enkrat bom rekla- vsaka čast za to odločitev, slediti srcu in odpotovati. Jaz sem se zaradi ljubezni preselila samo v Maribor, pa mi je bilo že to, pred leti, zdaj se zdi kot v drugem življenju, pravi šok, hehe.. Brez poznanih ljudi itd.. Tako da v Španijo pa, uffff, te občudujem in si želim, da bi bila tudi sama, tako glede okušanja tujine (nikdar nisem bila ne na izmenjavi, ne delu v tujini, sem pravi zajec!), bolj pogumna.

    Želim ti še mnogo veselja ob pisanju bloga :*!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Sara. Ni važna zamuda... Saj tudi jaz si sama sebe nikoli nisem predstavljala v tujini. Tako da nikoli ne veš, mogoče pa se kdaj zgodi tudi tebi (: In smešno samo sebe nikoli nisem imela za pogumno... Potem pa te življenje nekako premakne na te poti, da moreš pokazati nekaj pogumnosti, ali pa pač nič narediti... Na koncu mislim, da prav vsak zmore...
      Hvala še enkrat *:

      Delete