Thursday, November 28, 2013

Bolečina

Bolečina je relativna. Bolečina se ne da izmerit. Bolečina je lahko fizična ali psihična. Kakršnekoli bolečine smo deležni, je tam z razlogom. Nekateri so doživeli ljubezenska razočaranja in to ne enega, ampak na desetine. Drugi so bili v otroštvu prisotni raznim družinskim izpadom, pretepom in še česa. Tretje punce so šle skozi raznorazna posiljstva. Četrti skozi izsiljevanja in še česa. Peti skozi razne bolezni.

In kako ti lahko nekdo reče, da kaj te ti govoriš, saj sploh nisi dala toliko skozi... Zakaj mislimo, da je nekdo ki je doživel samo družinske prepire manj trpel in da ga je manj bolelo, kot pa tisti, ki je doživel vse zgoraj našteto. Zakaj sploh sodimo, saj sploh ne vemo, kaj je v življenju vsa ta oseba dala skozi in na kakšen način. Odvisno je tudi, kako čustvena in občutljiva je ta oseba. Poleg tega pa tudi, kaj ji veliko pomeni. Če ji družina veliko pomeni, jo bo vsakršnji prepir v družini vrgel s tira... Kako lahko sodimo, kaj je hujše imeti raka ali biti invalid. Imeti anoreksijo ali bulimijo... in še in še primerjav...

Ljudje smo različni in imamo različna izkustva, ki jih ne moremo primerjati s komerkoli. Ljudje smo tudi različno močni. 
Prav vsaka bolečina boli in prav vsaka bolečina nam govori, da je nekaj narobe, da nekaj ni prav. Odzivi na bolečino so drugačni: eni se iz  bolečine učijo, kako drugače, kako boljše... Drugi podležejo in ne znajo naprej. Tretji se izklopijo in si ne pustijo več, da bi jim kaj lahko prišlo do živega. In od teh odzivov, ni prav nihče pravilen ali napačen. Vsak je tam kjer mora bit. Pri vsaki bolečini pa je potrebno reči HVALA in iti naprej. Šele takrat je odziv pravilen, je pa popolnoma vseeno ali se to zgodi 1 mesec po dogodku ali pa 10 let. Čeprav čimprej tem boljše. Ker prav vsaka bolečina nam pokaže kje smo... in kaj delamo narobe. Pri vsaki bolečini smo si krivi sami... Na koncu mi le povejte, ali pomaga, če po 2 letih prekleješ osebo, ki ti je kaj hudega naredila? Ali pa še vedno obtožuješ svoje bivše, za vse kar so ti naredili... Čez čas bo zgodba ista in začarani krog se nadaljuje. Dokler ne izstopimo iz vlakca, se zahvalimo za razburljivo vožnjo in gremo naprej, četudi sami in peš.



Želim vam lep četrtkov večer. Moj vsekakor bo.
Love,  Evelina

20 comments:

  1. Če v življenju ni bolečine, potem ne moreš izkusiti pozitivno plat življenja - ljubezen, srečo, veselje ... Sicer pa vse ima svoj namen. Naj se sliši še tako zlajnana fraza in butast stavek, ampak za vse v našem življenju smo krivi sami, se pravi, da si zmanifestiramo sami ali pa se duša odloči za določen dogodek že pred rojstvom. Potem je pa itak na nas, kaj bomo iz tega naredili. Nedolgo nazaj sem mislim, da na Fbju brala zgodbo o dveh sinovih, ko jih je oče pretepal. En sin je zrastel v takega kot je bil oče in imel to za izgovor, medtem ko drugi je bil popolno nasprotje, sočuten, ljubeč, nasmejan, ki je ravno tako uporabil očetov zgled in deloval v nasprotni smeri. Zelo dober primer, ki pokaže, kaj naredimo iz nekega slabega dogodka, ane? :)

    Iz mnogih bolečin se rodijo najlepše zgodbe, kariere, življenje (npr. moji učiteljici meditacije je umrla mama, ki ji je prinesla veliko bolečine in praznino, vendar je z njeno smrtjo ugotovila svoj življenjski namen in zdaj pomaga mnogim, je odlična avtorica, predavateljica, medij, svetovalka ob žalovanju, izjemna ženska nasploh :)).

    In lepo si napisala na koncu, da je potrebno izstopiti iz vlakca. Dobiš to, kar si sam, saj itak vse deluje po principu ogledal. Če lekcije nisi predelal, se ponovi, če izstopiš iz odnosa razburjen, sovražen, ne oprostiš, bo verjetno naslednja še hujša.

    :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Tisto zgodbo o sinovih pa bi zelo rada videla in prebrala ker mora biti zelo dobra. Če jo kje zaslediš prosim deli, da jo delim naprej.. Čeprav je že tvoja obnova dovolj dobra (:

      Aaa, misliš Cristy? :D Hvala (: Ja tale stavek sem res dobro skupaj spacala (:

      Delete
    2. Joj, če jo najdem, ti jo prilepim. Preveč duhovnih in motivacijskih strani spremljam na fbju, pa ne vem, kdo je to objavil :D Mogoče, da ravno Miha, od Cristy mož :) Najdeš ga pod Mihael Zmahar. Je trener za samozavest in nasploh zabaven človek ;)
      In sem ti že odgovorila, ja Cristy, njena zgodba je izjemna :) Komaj čakam novo knjigo ;)

      Delete
  2. "Pri vsaki bolečini smo si krivi sami..."
    Dekle je samo krivo, ker je šlo zvečer peš domov s srečanja s prijateljico, oblečeno v krilo namesto hlač, kajne? Posiljevalec seveda sploh ni imel slabega namena, ampak tisto krilo je bilo pač kaplja čez rob, a?
    Hm.

    ReplyDelete
    Replies
    1. Mogoče se je res tako slišala. Ampak če veš da si vse v življenju povzročamo sami, tudi nezavedno. In če se v življenju ve, da se vse zgodi z namenom. Potem je bila na nek način sama kriva (pa beseda kriva, tukaj sploh ni negativno naravnana...) Sploh ni nujno da je bilo krivo kratko krilo ali da je izzivala. Večinoma se to zgodi, ko punce nismo dovolj močne in na mestu in oddajajo nekakšno ovčkasto energijo, da tisti posiljevalec ve, da si lahko dovoli... Zato ko katero puncu nekdo posili je čas za korenito spremembo. Postavit se zase!
      Posiljevalci pa so tako ali tako debili in si na tak način dvigujejo svoj ego in še kaj... Če bi bilo po mojem bi vsakemu od njih odsekala njegov zaklad...

      Delete
    2. Ovčkasto energijo, se hecaš? Punca, bolje, da te ne sliši kakšno posiljeno dekle, ki ni prav nič "ovčkasto!. Dvomim, da bi se to dekle strinjalo s tvojo teorijo, da si vse v življenju povzročimo sami.
      Drugič malo bolj premisli, kaj pišeš in jemlješ kot neke življenjske resnice.

      Delete
    3. Ne hecam se.. Je več stvari katere prevede do posilstva.. Drugo je pa tudi na kakega kretena naletiš... Saj nisem rekla da so vse punce takšne... Samo povem več možnosti... Kako pa veš, da nisem jaz dala kaj podobnega skozi. Mislim, da je tudi pametno da ne govoriš ti nekaj na pamet....
      Točno vem kaj sem napisala in še vedno VEM da si vse povzročamo sami... Zdaj pa ali se strinjaš ali pa ne pa je meni popolnoma vseeno...

      Delete
    4. Da se še jaz vmešam.
      Kakršnakoli izkušnja, morala se je zgoditi. Po vseh zakonih vesolja je vedno vse tako kot mora biti. Če pa si že tik pred posilstvom, se lahko vedno spomniš na angelsko/božjo zaščito ali kakorkoli jo poimenuješ, ki ti pa žal ne more pomagati, če je temu tako namenjeno, pa je popolnoma vseeno ali si v krilu ali hlačah. Sicer pa če znaš poslušat svojo intuicijo, ti lahko tvoj notranji glas pove, da tega večera nekaj ne bo ok in potem nastopi tvoja svobodna volja, tako je samo še na tebi, kaj boš naredil.
      Namaste :)

      Delete
    5. aja, pa hotla sem še to povedat o posiljevalcih pa sem itak potem zgubila to misel.
      Obstaja razlog za njihovo delovanje. Zelo pogosto težko otroštvo ali navezava iz prejšnjih življenj in tako pogosto izhajajo iz strahu, ki pa je seveda povezan z egom. Če bi deloval iz ljubezni in če bi vzorce predelal, potem ne bi bil posiljevalec.

      Delete
  3. Super napisano, se z vsem strinjam. Čeprav občasno paše koga malce obtožit, je pa res, da je boljše čimprej pozabit in it naprej :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala.! Ja, res paše, ampak še bolj paše ko se več ne obremenjuješ (: Lažji si za par kilogramov :D

      Delete
  4. Tvoji posti so pa zadnje čase čedalje bolj globoki. Po moje vsak bolečino zaznava drugače in se z njo bojuje na njegov način.
    Se pa vidi, da si to pisala iz dna duše, ker nekateri deli objave letijo po štajersko. ;)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Ja res so globoki. Najbrž ker čez dan se mi ful dogaja. Zvečer pa se lepo vsedem za računalnik in se poglobim in uživam v razmišljanju (: Hvala (iz dna duše se tako lepo sliši).. haha, sploh nisem opazila. Ampak čisto možno... :P

      Delete
  5. Odličen post! Zame so najhujše bolečine v duši, ki jih ne predelamo in nosimo v sebi, bolečine, ko razočaramo samega sebe, ko npr. kaj obžalujemo, si očitamo, bolečine, ki so nam jih zadali v primarni družini.. povezane z odnosi, s samospoštovanjem... raznorazne, a vse srčne, psihične bolečine..

    ReplyDelete
  6. Evelina, upam da se ti ne bo nikoli zgodilo kaj takega, da bos posiljena, kr ce bo prislo do tega trenutka in bos lezala na tleh in bo nad tabo smrdel zavaljen prasec, ki bo mel naslonjen noz na tvojem vratu in ti z silo rinil svoj umazan, poln bolezni penis in ti medtem govoril utihni prasica, kr ce ne, ne bos vidla vec starsev...........evo takrat draga moja pa se spomni, da si si sama kriva za to kaj se je zgodilo. Uporabljaj svojo cudovito modrost in v zivljenju ti bo lepo.

    Ps. Resnicno upam, da se ti to ne bo zgodilo, kr verjem mi, da ti nikakrsen pregovor in modrost tega ne moreta zbrisat iz spomina. Lp!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Razumem. Lep pozdrav tudi tebi...

      Delete
    2. Se strinjam z anonimnim. Ne nakladaj o stvareh, o katerih nimaš pojma. Ker točno to počneš.

      Delete
    3. Se vidi da me ne poznata. Z razlogom sta anonimna in spoštujem oba komentarja. Medtem ko ti mojega mnenje ne.. Lepe praznike.!

      Delete