Kar kmalu pa sem opazila, da sem resnično prava cmera, saj
jočem tudi ko se zgodi nekaj vesela in tudi ko v to niso vključeni ljudi, ki
jih poznam in so mi blizu. Znam se zjokati, če popolnemu neznancu/neznanki
uspe. Ko nekaj doseže v življenju in takrat sem celo jaz ponosna na njih. Takrat mi tečejo solze sreče! Tega še zdaj
popolnoma ne razumem. Naj poudarim, da ni samo ob določenih menstrualnih
ciklusih. Ampak kadarkoli in tudi kjer koli.
Povem vam, da je občutek prav smešen, ampak prav tako… Ne
najdem prave besede… prav tako… nekaj zelo lepega. Ker biti srečen zase je
lepo, če pa si srečen še zaradi drugih, pa je to nekaj povsem drugega. Saj to
pomeni da ne poznaš, tako znane slovenske foušije in da želiš prav vsem, vse
dobro.
Bomo ja! :D
ReplyDeleteTo je beseda.! :D
DeleteOdličen post Evelina! :) Jaz poznam eno punco, ki je vedno nekomu nekaj fouš in ni važno kaj vse ima, še vedno je nekaj kar si želi, ker vidi pri nekomu..smilijo se mi taki ljudje, ker nikoli ne bodo zares srečni..
ReplyDeleteTako da ja bodimo veseli za druge pa bo vse lepše:) xx
Hvala Jana (: To je res zelo slabo, ampak že mora bit takšna. Ne obremenjuj se z njo (;
DeleteTočno tako.!
Tudi jas se trudim in se veselim z drugimi, čeprav meni recimo pri kakši stvari spodleti. Poleg tega pa res ne maram, kot praviš, slovenskih faušistov. :) (mal prirejena beseda, ampak OK)
ReplyDeletePa saj vsakemu kdaj spodleti. Je čisto človeško... Ampak prav je da se tega spodletaja zavedamo.
DeleteImam zelo rada prirejene besede, tako da brz skrbi :D
se strinjam! čeprav sama res malokrat jokam. nikoli ne jokam ob kakšnih ljubezenskih filmih, zjokam se samo, če mi gre res vse narobe in se mi zdi, da so se vsi zarotili proti meni.
ReplyDeleteZanimivo. Upam da se ti to dogaja čim manj.!
DeleteSe podpišem! Tudi mene ganejo nekatere stvari, vendar pa se zaradi službe vzdržim pokazati prave emocije.
ReplyDeleteWow, to je moških zelo težko priznat. Kakšna pa je tvoja služba, če ni skrivnost?
DeleteSem med tistimi, ki jih nihče ne mara, dokler jih ne rabi.
DeleteTo je prav grozno slišat. Ampak ne daj se...! Imaš pa čudovito družino, kar je vredno več (:
DeleteTudi jaz se strinjam. Moramo biti veseli uspeha nekoga drugega, saj smo prav tako srečni, če so drugi veseli našega.
ReplyDeleteAmpak, da ga je pa dovolj za vse pa ne drži... Uspeh nekoga drugega, ne bo nam kupil kruha... Če se gre za službo ali kaj podobnega... :)
Mogoče pa si tako sentimentalna, ker si nasploh zelo srečna, (zaljubljena) in imaš rada življenje iz vsake strani ^^
Uspeha je dovolj za vse. Če bom jaz zelo uspešna ne pomeni, da bom vzela tvoj uspeh, pa čeprav želiva na primer obe biti uspešni na istem področju. Ti si boš ustvarila pa svoj uspeh, ker ga je dovolj.
DeleteIn prav tako se ne strinjam, da uspeh nekoga drugega, ne bo nam kupil kruha. Ga nam lahko. Uspeš ti kot na primer urednica velike modne revije in me zaposliš. Res mi ne boš ti kupila kruha. Je pa res da bom jaz delala pri tebi zaradi tvojega uspeha, dobila plačo in s tem kupila kruh... (; Tako ta misel še kako velja.!
Beseda sentimentalna mi ni všeč, ima nek negativen prizvok. Kot da je s "pretirano" čustvenostjo kaj narobe. Poleg tega pa kdo sploh lahko meri in določi, kdaj je pa čustvenosti preveč?
P.S.: Obožujem komentarje, ki tudi povedo s čem se nestrinja nekdo drug... Ker takrat začnem razmišljat še v drugačne strani. In Kristina in ti si me zdaj tako lepo zapeljala v druge vode, da bi že lahko napisala nov blog o tem (:
DeleteHvala! :D
Sentimentalnost je res mišljeno kot pretirana čustvenost. Če se razjočeš recimo: ob uspehu nekoga drugega, je to res malce v tem smislu :) Ljudje smo tako narejeni, ne razjočemo se ob uspehu popolnega neznanca. Mogoče v nekem efektu scene v filmu :) Tako da sentimentalnost je prava beseda. No če pa tebi ni všeč jo pa lahko spremeniš v kaj ... mehkejšega :) Sure ^^
DeleteJa, js mislim da pol ljudi tukaj na blogih dejansko ne pove svojega mnenja. Želijo pač, da njihov komentar laska drugim :) Aja, še vprašanje kdaj je pa čustvenosti preveč. Mogoče takrat ko te to odvrne, da bi storila nekaj kar je prav, pa te potem čustvenost oz. neko sočustvovanje do nekoga pri tem ustavi. Čustvenost nam naredi marsikaj, zaradi tega smo se pripravljeni tudi odpovesti marsičemu :) Nisem nekdo da bom dajala meje, tega ne more nihče. Pač sem tu, da povem svoje mnenje. Ga pa absolutno ne želim vsiljevati komu drugemu. Zato je blog kajne. Da se odzoveš na tako napisano objavo :) Smo pa tudi ljudje zelo različni. Eni bolj čustveno dojemajo določene stvari, eni so pač malce drugačnega karakterja in jih ne vržejo iz tira ... določene stvari :))
*
Joj, sem vesela, da si se odzvala komentarju. To res obožujem :D
DeleteZa nekoga je že to pretirana čustvenost za nekoga ni... Za mene naprimer ni... Je pa res, da veliko ljudi že vidi to kot sentimentalnost. Ampak saj je logično ljudje smo si različni in prav je tako. Pri teh "oznakah" sentimentalnost itd. (za to jih jaz nimam rada) pa pazi samo pri otrocih. Ker če rečeš otroku, da je preveč čustven. Lahko misli da je s tem kaj narobe... Zato ne pokaže očetu/mami svojih pravih čustev in vse zadržuje. Takšna sem bila jaz. In ni fajn... Občutila na lastni koži. Je dosti boljše ko se zjočeš in je to to. Čist nič ni narobe... Vsak je takšen kot mora bit in takšen kot je..
No, do te točke še pa nisem prišla.. Je prav zanimivo kar si napisala.. Torej pomeni da "še nisem dovolj čustvena" :D Hec. Res se trenutno ne spomnim, da bi se zaradi tega mogla marsičemu odpovedati, ali da bi me kdaj to privedla, da ne bi naredila to kar je prav. Večinoma je bilo obratno. Da sem zaradi čustvenosti naredila to kar je prav...
Prav je tako da poveš svoje mnenje in ga sprejemam... Samo nimava pa enakega mnenja in sploh ne enakih izkušenj, zato si lahko veliko poveva in se dopolnjujeva. Sva si različni (: Podpiram.!
Joj, Evelina, ti si tak čudovita! Jaz te čisto razumem, sem tudi taka cmera, ko se joče ob uspehih drugih. Zato ker sem preprosto srečna ob tem in ker me navdihujejo, da tudi jaz zmorem. Nasploh se več jočem od sreče, ganjenosti ob lepih stvareh, kot pa zaradi slabih stvari.
ReplyDeleteČeprav priznam, sem kdaj tudi za kak trenutek zavistna, ampak se takrat spomnim, da ne poznam celotne zgodbe.
In ta tvoja logika glede uspeha (ko si dala primer z modno revijo) mi je zelo všeč in se čisto strinjam s tabo! Čisto v stilu moje sosedove krave (vrečka z napisom Naj sosedova krava živi).
Ej, nujno morava še enkrat letos na kavo! Ker jaz sem zdaj skoraj vsak dan v Mb in je res škoda, da se še vedno samo po internetu poznava!
Joj Anita, kako je to lepo slišat od tebe.!
DeleteTe popolnoma razumem kako se počutiš, ker te solze so pri meni iste... Saj se včasih zavist pojavi, če prav jo jaz takoj pohodim in vržem v koš :P Še komentarje si prebrala - ja tista vrečkica tako ali tako zmaga :D
Se strinjam!! Res bi bilo škoda :D Še dobro da si veliko v MB :P
Se ti pridružujem, včasih sem tudi jaz prava cmera in se tudi meni kdaj kar vlijejo solze, ker sem enostavno vesela za nekoga, ko vidim da je srečen. Zadnjič sem se zjokala na vlaku, ...dolga zgodba, ampak neka gospa je bila tako prijazna do mene, da sem spet začela verjeti, da še obstajajo dobri ljudje.
ReplyDeleteMajaaaa, jaz bi rada slišala to zgodbo - resnično. (: To je tako lepo... Bom ti malo zagnjavila da mi jo poveš :P
DeleteSuper objava...tudi sama sem prava cmera, ampak hej, vsaj čustva znam pokazat ne ;)
ReplyDeleteHvala. hej, s solzami se tudi pucaš, tako da ni nič slabega (:
DeleteSeveda, obilje pripada vsemu, zato pa je Stvarnik ustvaril vse to, kar imamo. :) Če se iskreno veselimo za drugega, samo privlačimo več takih prijetnih dogodkov, tudi zase. Z agresijo in foušijo tako nič ne dosežemo, samo še več tega ustvarimo in potem tudi ljudje tako ravnajo z nami :)
ReplyDeleteOh, kako je življenje lepo, če si to le želimo :)
In L. Hay je ena izmed mojih no.1 vzornic. Obožujem njeno delo, zgodbo, življenje. Izjemna ženska <3
Sploh ne rabim več nič dodat, kot pa <3 (:
Delete