Wednesday, November 27, 2013

Kdaj je preveč?

Boljše je kvaliteta kot kvantiteta.
Poznate ta znani stavek, ne? Meni je prav smešen. Ker saj po eni strani je res, da kupiš ene bolj kvalitetne teniske, jih nosiš vsak dan čez celo leto in ti ne bodo razpadle. Ali pa kupiš cheap superge, pa jih že ob prvem dežju lahko lepiš. Ampak ta stavek dejansko ne govori o tem. Ker kdo najbolj izgovarja te stavke? Ste se že kdaj zavedali?
No, jaz sem se… To govorijo tisti, ki imajo kvaliteto in kvantiteto. Imajo veliko oblačil znanih oblikovalcev in še veliko število stvari…Tega še v Sloveniji ni veliko, ampak se bojim da bo.
Drugi pa imajo normalno kvaliteto in malo več različnih kosov. Seveda se strinjam, da je za čevlje/jakne/plašče super plačati več. Čeprav včasih se nam lahko zgodi, da plačamo več, pa je kvaliteta zelo slaba. 

Dobro se je pa vprašati, kdaj pa imamo dovolj?
In ko vidiš, da imaš polno omaro določenih stvari in da še kar gledaš za njimi. Takrat je čas za rdeči alarm. Takrat se vprašaš ali res potrebujem? Se malo spomniš na tistega otroka, ki je barval tebi tako lepo majico ali šiviljo ki je garala za tistih par centov na uro. To pa pišem samo zato, da bo ti stvar lažje pustiti na miru. Tako boste z nasmeškom in ponosom odšli domov, saj ste vedeli da vas ni premamila niti stvar, niti prepričala trgovka, niti reklame. Zmagovalka boš v borbi z potrošniškim svetom.


Kaj še lahko glede tega storiš?
1. počistiš omaro oblačil, ki jih ne nosiš ali ne potrebuješ, ki so ti prevelike ali premajhna, ki ti več niso všeč.!
-          te oblačila lahko podariš nekomu, ki ga poznaš in nima toliko oblačil.
-          lahko jih prodaš za nižjo ceno na Mojbutik.si
-      če so zelo rabljena oblačila, se najdejo tudi kesoni namenjeni tkaninam v trgovinah in na javnih mestih v Mariboru (upam, da še tudi kje drugje)
-          poiščeš kakšnega brezdomca in mu enostavno izročiš (sreča ob tem je nepopisna)
-          najbolj sem skeptična glede nekaterih organizacij, ampak tudi tam ne bo nič narobe
2. Še enkrat poudarim, pomembno je ozaveščanje o problemih modne industrije in o potrošništvu. Zato se dajmo o tem čimveč pogovarjat, delit mnenja in pisat o tem.
3. Deljenje te objave in mogoče še kakšne pred tem. 
  

Ali se vam zdi, da zapravite preveč za nakupovanje? Ali kdaj pomislite na otroke, ki z lastnimi nogami stopicajo po kemikalijah, da so naša oblačila pobarvana ali ko vdihavajo ves ta strup? In na ostale pripetljaje, ki se dogajajo v modni industriji?

Love , Evelina

19 comments:

  1. Super post Evelina, res!
    In ja se strinjam nekateri enostavno pretiravajo in nimajo neke mere, no sicer sem tudi sama velika zapravljivka, vendar še vedno menim, da imam neko mero, ko si rečem: "Ne, sedaj pa dovolj za danes"(:

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala.! Za začetek je to zelo dobro :D

      Delete
  2. Včasih oblekam res nisem znala reči NE. Odkar sem študentka in potrebujem denar tudi za življenje v Ljubljani (med tednom) sem se dejansko naučila upreti čudovitim oblekam, čevljem, torbicam. In sem ponosna na to. Čeprav mislim, da je prav, da si dekleta priznamo, da včasih pa tole le velja: Sometimes I would buy Vogue instead of dinner. I felt it fed me more. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Super, čestitam Jasmina...
      Bom se ob zgornji izjavi samo nasmehnila... (:

      Delete
  3. Odličen post! Seveda redkokdo pomisli na otroke in ljudi, ki delajo v modni industriji, ker vsi tako skrbijo za živali! Jaz tega ne bom nikoli razumela. Tako se buni čez krzno in usnje, nakupuje pa v H&M, NY, Zara in ostalih trgovina, ki so strup od strupa že za nas in jih seveda ne skrbi za ljudi, ki delajo in umirajo zaradi teh oblačil -.-"
    Definitivno živimo v preveč potrošniškem svetu. Pravijo, da je kriza, ampak zakaj mora vsak imeti svoj avto, računalnik, tablico, telefon, 15 torbic, 3 zimske bunde inpodobno? Te stvari sploh niso nujene, ampak enostavno živimo v takem svetu, kjer bi te takoj zaničevali, če tega nebi imel. Jaz imam pa ene zimske škornje in samo eno bundo, pa isto preživim. Dokler bo denar za take stvari, krize ni. ( okej priznam, pa da je problem o nezaposlenosti, o premalo delovnih mest)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Ana. Si zelo lepo napisala prvi odstavek...
      Pa saj mene ne moti, če si kupujejo. Tudi jaz sem napisala, da če bi imela denar bi... Pravtako pa denar mora krožit... Samo govorim o pretiravanju, o odvisnosti... O tem, kako nekateri vidijo samo to... Nekaterim se kriza že krepko pozna...Saj takrat ko nimaš začneš cenit stvari, ki so nujne (:

      Delete
    2. Vse to je res. No jaz sem bila ista, sem rabla 200lakcev, torbic in vsega drugega. No sedaj me je srečala pamet.

      Tistim, ki se kriza pozna so na žalost tiho in se tega sramujejo. Jamramo pa tisti, ki imamo polno rit vsega. :/

      Delete
  4. Sori, samo veliko si hodiš v nasprotja. Prej si govorila, da kupuješ poceni obleke, potem pa govoriš o izkoriščanju v državah tretjega sveta. Naj te opomnim, da so firme, ki so pošteno plačevale ljudi za njihovo delo propadle zaradi trgovinic kot so h&m. Obdržale so se pa večinoma te za katere je potrebno veliko plačati (ala net-a-porter), kar pa ponovno obsojaš, ker zahteva denar za dizajn, za delo in ja, tudi znamko. Potemtakem so tudi razprodaje nesmiselne, ker še bolj znižaš vrednost produkta.

    Prav tako s tvojo primerjavo kvantitete in kvalitete niti ne obsojaš toliko same potrošnje ampak neenakost. Prav tako je umeščanje samega sebe na stran kvalitete in kvantitete nujno možnost izbire. Torej, moreš si privoščiti to, da lahko izbiraš in ne da je to tvoja edina izbira. (Sicer ne vem, če zadnji stavek ravno usteza postu ampak se mi je vseeno zdelo vredno omenit, ker je to zelo pomembno) Zakaj bi se moral nekdo, ki si lahko privošči kaj dražjega moral zato počutiti slabo? Ne da se branim, nimamo toliko denarja, vendar pa vseeno včasih rada vložim več denarja v neko stvari in me že od nekdaj moti takšno moraliziranje potošnje. Ker ne kritiziraš tega, ampak kot sem že rekla kritiziraš neenakost.

    Sploh pa če si nekdo, ki ima dovolj denarja, kupi kaj dražjega in je na koncu, kot ti praviš enake kvalitete, je potem pravzaprav še bolj "pravično". Podobno kot to, da bi morali plačevati davke glede na dohodek.

    Sploh pa kar se tiče izkoriščanje držav tretjega sveta je mislim da Wallerstein, ko je pisal o teoriji svetovnega sistema, govoril o tem, kako se velike firme zato, da znižajo stoške selijo v manj razvite države in izkoriščajo delavce tako, da jim plačajo zelo malo, nekaj kar se v obdobju kapitalizma ponavlja v različnem prostoru. Sedaj je to Azija, ki pa se je ravno zato, ker se je to tam razvilo tudi sama bolj razvila in se ori za večje plače, kvalitetnejše delovno okolje ... in potem se bo firma spet selila nekam, kjer bodo lahko za čim manj naredili čim več, dokler pač ne bo ostalo možnosti. Nisem čisto ziher, če sem čisto prav predstavila to teorijo, je pa nekaj v tej smeri. Tega sistema seveda nikakor ne podpiram, samo fun fact.

    Ne vem, če sem se s tem komentarjem kam opredelila, je bil pa potreben.

    Modna indstrija je čisto enaka kakšni drugi industriji. Ljudje mislim, da bomo vedno potrebovali nekaj in nakupovanja predvidevam, da ne bo konec. Pojem potrošnje je zelo negativno nastrojen in večinoma se ga moralizira, kar pa se ga ne bi smelo, da bi ga lahko videli objektivno.

    Joj, prejšnji teden sem ravno odpisala kolokvij potrošne kulture, pa mi je nekaj ostalo. :) Lepo, da hočeš nekaj naredit, sporočit v zvezi s tem amapk mislim, da se tega lotevaš na napačen način. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Špela, zanalašč je bilo to nasprotje navedeno. Dejansko kupujem to kar lahko. Govorim pa o »napaki«, ki jo tudi sama delam… Če bi jo lahko rešila bi jo, ampak o njej pa vseeno lahko govorim in pišem, kaj ne? Veliko je izkoriščanja… Pa je lahko to hiša z oblačili od 10€ pa do 100€ ali pa od 300 € naprej…

      Nisem kritizirala. Vsak človek ima možnost izbire. Jaz samo dam mislit in podam svoje mnenje.!

      Hmm, zanimivo… Nikoli slišala Wallerstein-erjeve teorije… Se mi pa vseeno ne zdi ravno super, da sprejmeš, da nekje nekoga izkorišča, čeprav ima država od tega korist. Medtem ko otroci umirajo, so okuženi, čiste vode nimajo. Prav rada bi slišala to teorijo, ker najbrž je nam, ki imamo vse in ameriškemu sociologu lahko govorit… Jaz samo dajem glas tistim, ki jih ne slišimo.

      Veš, da vedno rada vem da komentiraš. Ker tako se marsikaj naučimo… Samo ni pa pravilno, da sodiš ali sem se članka lotila pravilno ali napačno. Napisala sem tako kot znam. Če misliš da je napačen način, imaš blog napiši svoj pravilni način. Rade volje ga bom prebrala, saj veš, še blablabla objavo sem :D

      Delete
  5. Super pišeš! navdušena sem z vsako objavo bolj! :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala!!Zelo lepo je to slišat! (:

      Delete
  6. Hvala ... da nisem velik potrošnik. Kupujem samo tisto kar rabim in ne miljon stvari, samo za to, da jih bom imel.

    ReplyDelete
  7. Danes bom zelo kratka: treba je najti ravnovesje. Privoščiti si nekaj kot nagrado in vedeti, kdaj se želiš s kupljenim samo "nahraniti". Dva zelo različna pojma. Dalaj Lama ma to vse poštelano. Služi miljone in miljone, daje ogromno ljudem, komot si privošči oginjalo za 20.000€ ... vse mu lavfa.
    Ful je žalostno,da se izkorišča poceni silo za izdelovanje oblačil, ne ignoriram tega, vendar pa ... kaj pa lahko naredim? Samo pošiljam ljubezen in vizualiziram stanje na boljše, kar je pa tudi veliko.
    In krize ni, to je samo stanje kolektivne zavesti. Stanje je tako, kot si sam narediš ;)

    ReplyDelete
  8. Evo mene po dolgem času...
    Vse spodaj napisano nima veze z oblekami, ampak bolj splošno z našim odnosom do stvari...
    Prvič sem se prav naše "razvajenosti" zavedel pred nekaj leti v Indoneziji, ko sem na enem otoku sred ničesar na eni plaži tik pred kopanjem iz nahrbtnika vzel ven "star" kruh, ki nam je ostal od zajtrka. Sam sem zelo proti metanju hrane v smeti, zato sem hotel hraniti tropske ribe in jih ob tem tudi slikati. No in ko sem potegnil ta kruh na plano, pritečejo štirje otroci in bulijo v ta kruh, kot bi jaz v novega Lamborghinija. Sprva mi ni bilo jasno kaj želijo, ko pa so začeli kazati na kruh, pa sem si mislil: "če pa je skoraj popolnoma trd, ne boste tega jedli kje!?!" Seveda sem jim dal in čakal na reakcijo. Najstarejša (okoli 6 let) je pretrgala kruh na polovico, eno polovico razdelila med njih, drugo pa spravila za kasneje. Koliko čustev me je takrat preplavilo ne znam opisat, še zdaj me zmrazi.
    No in če sem že pri hrani.. Zadnje tri mesece delam v kavarni, kjer prodajamo poleg pijač tudi hrano (juhe, sendviče in tortice). Zdaj vidim komaj koliko hrane se samo v eni mali kavarni vrže vstran. Ne razumem ljudi, ki si zraven kave naročijo mleko in se ga potem niti ne dotaknejo. Gre se mogoče za pol deci mleka, ampak ko to pomnožiš s 50 ali 100 strankami dnevno... Sendviči.. Zakaj si ne moreš naročit pol sendviča, če veš, da ga ne boš pojedel? Isto za special hot chocolate (marshmallows, flake, stepena smetana).. Koliko jih pusti več kot polovico.. Prodajamo tudi "small" verzije vseh kav, polovične sendviče... Grozno v glavnem..
    Kar se oblek tiče pa... Res, da nisem maneken, zato "ne rabim" toliko oblačil, ampak z raznimi potovanji vidiš, da sploh ne rabiš toliko oblačil, kot se ti zdi.
    "When preparing to travel, lay out all your clothes and all your money. Then take half the clothes and twice the money." - Susan Heller
    To pa podprem še sploh zdaj, ko živim v tujini in vidim, da imam v Sloveniji več kot preveč oblačil. Ko tukaj obrabim kakšne zokne ali čevlje, namesto, da si kupim nove.. Naročim staršem naj mi pošljejo paket, saj mi na drugem koncu evrope nič ne koristijo v omari ali pod stopnicami...
    Pa še v denarnici se pozna, ko se enkrat zamislite ;)
    Lp

    ReplyDelete
    Replies
    1. Ooo Alen, sem vesela, da si se oglasil iz daljnih shetlandov (:
      Zgodba o kruhu in dekleti in razdeljevanju. Wow, imela sem solzne oči, ker se prav vidi razlika našega razmišljanja in njihovega. Hvala za tole zgodbo, res da mislit...
      Saj jaz tudi tega s hrano ne razumem.
      Prvič ne razumem ljudi, ki puščajo na krožnikih, če lahko naročijo manj. Jaz vedno kar si vzamem ali vem da ne bom pojedla naročim manj.. Edino če res nimaš izbire in je veliko preveč pa neveš kakšna bo porcija.. Pač pustiš.. Si pa neznam predstavljat, da ne bi tortice pojedla sele, ali pa spila vroče čokolade. To je smešno in zelo grdo..
      Drugo pa tudi nerazumem, zakaj se vso hrano meče vstran. Okej pri vas si jo vsaj lahko vzamete zraven. V slo nekateri ne smejo in morejo vse vrečt v smeti. Ko bi lahko stem nahranili še veliko lačnih ust..
      Všeč mi je citat od Susan.. Če dobro z pakete in zaloge doma :D
      Lepo bodi še naprej, pa oglasi se še kaj! (:

      Delete
    2. Vsake tolko se lahko, da vidiš, da sem živ :P
      Ja je kruto ja, ko to doživiš. Nič mi ni bilo jasno še nekaj časa za tem. To marsikdo lahko prebere in ne bo spremenilo ničesar, ampak ko to doživiš... Mene je spremenilo...
      Ja, kolikor opaža, je to kot nek pokazatelj statusa tudi, da puščajo hrano in pijačo, ker jo pač lahko in si naročajo stvari, samo da miza zgleda fancy, ko gre kdo mimo... Bolano...
      Ja tukaj v kavarni si lahko vzamemo za domov kruhke, juhe, tortice,... Npr v trgovini pa se mora vse vrečt vstran, če rok poteče (čeprav večino stvari bi še bilo uporabnih), ampak takšna je zakonodaja.
      In ko mimo mene vozijo tovornjaki in vozeki polni mesa, me kar stisne koliko živali je vzgojenih pod žarnicami samo za zakol ali pridelavo mleka...
      Lep pozdrav v Slovenijo ;)

      Delete
  9. Potrošniški svet me je čisto požrl. :( Odhajam iz trgovine z novim kosom oblačila v vrečki in že gledam v izložbo kaj bi si lahko kupila novega. Vem, grozna sem. Ampak se trudim sama nad seboj imeti kontrolo. In trudim se, da si čim več zašijem sama, čeprav se v končni fazi to sploooh ne splača. Seveda pa se na 6 mescev, ko zamenjam vrstni red v omari, da dam toplejša oblačila na bolj dostopno mesto in obratno, odpovem oblačilom, ki jih nase nisem dala že dobro leto in jih darujem naprej. Tako vsaj nekomu polepšam dan in imam malo bolj čisto vest. Začetek je...

    ReplyDelete