Zadnje čase spoznavam veliko zrelih, odpičenih, zanimivih,
malo norih ljudi. To je, moram povedat, zame velik privilegij. Veliko me
naučijo, poučijo, nasmejijo in razumem jih…
Sredi klepeta je pa prispelo vprašanje iz moške strani, k eni od teh zrelih žensk: » Kaj je najpomembnejše pri moškem?« Moje oči so bile uprte v »intervjuvanko«, ušesa sem imela velika in sem komaj čakala na odgovor. Odgovorila je: » To da zna in ve več od mene in da me vleče naprej. Da ne stagniram/va…« V trenutku sem dobila eno tako brco v rit in odgovor na res obsežno vprašanje… V tistem trenutku sem bila z odprtimi usti in z nasmeškom, kot da bi se mi odprlo obzorje in kot da sem dobila odgovore na moja osebna vprašanja. Kot da bi se mi prižgala žarnica… in saj se mi tudi je… (: Čeprav je že nekaj časa tlela, saj sem vedela da mi to veliko pomeni. Ampak nikoli se nisem zavedala, da zna to biti najpomembnejše. Bilo mi je zanimivo, kako je ta zrela ženska nad 40timi opisala nekaj kar popolnoma enako velja zame.
To vprašanje sem postavila tudi na Facebooku in dobila odgovore, kot so: iskrenost, spoštovanje, zaupanje, osebnost, cel paket itd. Vse to na nek način velja… Ampak za mene je zelo pomembno, da me nekaj nauči in da ne obstojim na enem mestu v najinem odnosu ali da ne obstoji on sam. Ker jaz moram it naprej. Jaz moram izvedet nove stvari, jaz se moram učit! Ker samo na tak način rastem, doživljam in uživam... Seveda, pa znam to tudi brez kakšnekoli osebe, vendar v dvoje je vedno lepše... (;
Sredi klepeta je pa prispelo vprašanje iz moške strani, k eni od teh zrelih žensk: » Kaj je najpomembnejše pri moškem?« Moje oči so bile uprte v »intervjuvanko«, ušesa sem imela velika in sem komaj čakala na odgovor. Odgovorila je: » To da zna in ve več od mene in da me vleče naprej. Da ne stagniram/va…« V trenutku sem dobila eno tako brco v rit in odgovor na res obsežno vprašanje… V tistem trenutku sem bila z odprtimi usti in z nasmeškom, kot da bi se mi odprlo obzorje in kot da sem dobila odgovore na moja osebna vprašanja. Kot da bi se mi prižgala žarnica… in saj se mi tudi je… (: Čeprav je že nekaj časa tlela, saj sem vedela da mi to veliko pomeni. Ampak nikoli se nisem zavedala, da zna to biti najpomembnejše. Bilo mi je zanimivo, kako je ta zrela ženska nad 40timi opisala nekaj kar popolnoma enako velja zame.
To vprašanje sem postavila tudi na Facebooku in dobila odgovore, kot so: iskrenost, spoštovanje, zaupanje, osebnost, cel paket itd. Vse to na nek način velja… Ampak za mene je zelo pomembno, da me nekaj nauči in da ne obstojim na enem mestu v najinem odnosu ali da ne obstoji on sam. Ker jaz moram it naprej. Jaz moram izvedet nove stvari, jaz se moram učit! Ker samo na tak način rastem, doživljam in uživam... Seveda, pa znam to tudi brez kakšnekoli osebe, vendar v dvoje je vedno lepše... (;
Kaj pa je pomembno za vas? Se strinjate ali nestrinjate z menoj?
Love, Evelina
P.S: Hvala vsem za odgovore na FBu. (:
Se popolnoma strinjam :)
ReplyDeletePredvsem pa podpora, da en drugega "vlečeta" naprej in da se podpirata tudi pri še tako norih idejah - nikoli neveš kdaj se bojo uresničile :)
Jaz imam to srečo, da imam ravno takšnega *__*
Lucky you :D
Deleteje pa pri tem, da te žene naprej zelo pomembno, da te vseeno spoštuje, ne da misli, da si ti nekaj manj.
ReplyDeleteTo pa te spoštuje, da itak takoj za tem (:
DeleteJa, meni je tudi ta lastnost ena izmed top :)
ReplyDeleteDrugače pa, ko se že rada učiš, poglej malo razliko med morem in moram, je zanimiva stvar :P (oprosti, samo res me tako bode v oči... :D)
(: hahaha, všeč mi je vaša/tvoja duhovitost.. Pri meni je ena taka smešna/grozna stvar, da tudi če vem se zgodi da ko v evforiji pišem, dosti kaj zamučkam, saj vem da bi vsaj en dan morala prej napisat in potem naslednji dan nekajkrat prebrat in objavit. Ampak mi ne uspe.. Tako da so potem se z-ji spremenijo v s-je... in a-ji v e-je itd. Brez opravičevanja... (: Grem pogledat, kje sem ga pobiksala..
DeleteRes zanimivo tole, ene 5 let nazaj sem največji poudarek dala ravno temu…in še vedno sem enakega mnenja=)
ReplyDeleteRes je tole zanimivo (:
DeletePo petih letih in pol resne zveze lahko povem, da ni samo ena stvari najpomembnejša, pač pa vse. To ni igra, pač pa življenje.
ReplyDeleteTo spoznaš iz izkušenj.
Ko si v zvezi je res še veliko drugih stvari pomembnih .. Ampak še vedno se učiš, kako z nekom nadeljevat zvezo. Kako izboljšat odnos.. Tako da učenja tudi v zvezi ni konec.. (:
DeleteZelo zanimivo. Vendar ne morem mimo tega, da so vsi odnosi v življenju samo odsev tebe (tako, da te ljudi, ki jih srečuješ, so odsev tebe ;)). Se pravi, če ti nisi motiviran, da napreduješ in ne stagniraš, potem boš tudi takega partnerja privlekel v svoje življenje. Če pa "izzivaš življenje", vedno iščeš nekaj novega, potem ti tudi takšen postulovec ne uide. Saj itak spreminjaš lahko samo sebe, vse genske zapise o partnerstvu lahko spremeniš, lahko se sam motiviraš in partner ima lahko to za zgled in tako rasteva skupaj. Če pa on ne, potem pa lepo reči adijo, hvala, ker si bil igralec v mojem življenju in nadaljuješ pot sam ... Vsak je pravi v tem trenutku :)
ReplyDeleteRavno sem končala s ponovnim branjem knjige Ljubezen - kako ustvariti idealnega partnerja od Dobre vile, to sem skoraj njene besede uporabila :P
Hmm .. Kaj je pri meni najpomembnejše? Lep nasmeh in oči :D Šalo nastran (no, v bistvu je to res, kar prvo opazim ;)). Samozavest vsekakor, da ni poln sam sebe. Da ni mamin sinko, je samosvoj (bivši no. 1 :P pač on je bil, pa saj kapiraš ;)), da ne poležava cel dan v postelji, potem je in gre nazaj v posteljo ali pa se mu nič ne da (bivši no. 2 :D). Tako, da se bom kar mogla strinjat s tem, da me vleče naprej in skupaj napredujeva. Vsak po svoji poti, seveda, saj sva še vedno vsak svoj osebek :) Pa da se spodbujava in da ni tekmovalnosti.
Deja, ti boš še en čas samska :P
Zato pa se je tudi meni vse zgoraj zdelo, tako znano. (Tudi sama prebrala knjigo :P)
DeleteKaj ti naj rečem... Imaš prav... Saj vem, da sem kakšni dve leti nazaj jaz stagnirala vse skupaj.. Ker sem bila mladiček.. :D...Sem pa šla naprej in se razvila na tem področju in rastla.. ampak se je zdaj situacija obrnila :P
Tisto ti je najpomembnejše, kar te je motilo pri bivših.. To je velikokrat tako.. A si bila tudi sama kdaj samovšečna ali nesamozavestna? Si bila tudi ti kdaj lena? (samo zanima me, če so tudi pri tebi bila ogledalca pri teh dveh bivših :D)
Deja, se ti pridružujem :D
Punci sta mi dali kar malo misliti in predvsem prepričali, da moram tudi sama prebrati knjigo Ljubezen - kako ustvariti idealnega partnerja :) sem našla tudi posnetek CD-ja od Dobre vile in se kar strinjam z njo ter me je povsem navdušila. Upam, da me bo tudi knjiga tako ;)
DeleteP.s. Se opravičujem, ker sem zmotila vajino debato :)
hehe. Moj spomin pa tak ;)
DeleteSaj vem, da so bili samo moja ogledala, samo takrat to še nisem vedela, za takrat sta bila popolna, tega se zdaj zavedam in neizmerno sem jim hvaležna :)
Na samozavesti itak zdaj delam načrtno in preudarno, hvala tečaju meditacije :) Ja, imela sem načeto samopodobo in delala sem šiht, ki me popolnoma ni veselil. Ko sem prišla domov sem se morala spočiti od psihičnega (to, da sem se mentalno pripravljala pred šihtom, dosti pove) in fizičnega (študentje smo delali enako kot ostali uslužbenci, pa še stati si mogel cel čas (trgovina z oblačili, v dveh štukih, včasih si bil celo sam na etažo, kar pomeni blagajna, garderobe, pospravljanje in odgovarjanje strankam. Včasih sem si želela, da bi se lahko klonirala :)). In ja, sem bila lena, ko sem pršla domov, saj sem se mogla spočiti. Nisem delala stvari, ki bi me veselile, nobenega ustvarjanja, "igranja" ... Kino in sprehod občasno pa še to sem skoraj rajši doma polnila baterije, zabijala čas in razmišljala, kdaj bom kaj za faks naredila :D. Seveda je bil tudi moj partner tak :) Imela sem močno domotožje, na dva meseca sem hodila domov, pa ne da bi bila navezana na dom ali družino, samo nikamor nisem šla v tem času. Dobesedno sem stagnirala in nujno sem rabila spremembo. Pa sem v tem šihtu kar eno leto vztrajala. No, sem se pa vsaj veliko naučila, spoznala prvega človeka, ki meditira, vidi angele in prvič meditirala. Tako da ... vse je za nekaj dobro :)
Ravno včeraj sem v dnevnik zapisala nekaj o samozavesti oz. sem izrazila, zakaj sem nehala piti alkohol. Mislim, da bo šlo tole na publish wall, čeprav je dosti osebno :)
UnlimitedLifePlan - preberi jo, ne bo te razočarala ;) kar vse njene knjige preberi, piše tako lahkotno in imajo zelo lepo energijo. Jaz jih vedno berem z blaženim nasmeškom ;)
In nič nisi zmotila, samo vpletla si se v pogovor ;)
Všem mi je ko se razpišeš Deja... Ja sem si prav mislila, da sta bila ogledalce.. :D Tudi pri meni, in pravtako čutim samo hvaležnost...
DeleteVsekakor sem srečna še zate, da delaš zdaj to kar te veseli. In da se je vse zgodilo tako kot se je moglo :D A se sploh zgodi, kako drugače? :P
Saj veš, da tudi jaz ne pijem alkohol... Mislim, da res morem čimprej prit na kakšno prestno tortico v NM, da se vidima in podebatirava :D Glede tistega pa se sama odloči, ali boš ali ne... Če boš itak veš, d abom prebrala :P
UnlimitedLifePlan - tako kot je napisala Deja... :P Glede njenih knjig pa je pri meni tako... Da sem prebrala dve do zdaj, ampak berem z razmakom ker so si tako podobno napisane.. Da potem mi postane dolgčas, ker točno vem, kaj bo napisano... Včasih pa me kakšni odlomek čisto šokira... Je pa še malo širša stvar pri vsem tem... Ampak za začetek in za lahko branje je pa super (:
Se popolnoma strinjam s tem. Že večkrat sem razmišljala, da je moja prejšnja zveza propadla ravno zaradi tega, ker sva obstala na neki točki in se od tam nisva premaknila nikamor. Na srečo je sedaj drugače. :)
ReplyDeleteSamo da je zdaj boljše (:
DeleteZelo zanimiva tema :) tudi meni je pomembno, da s fantom gledava nekako v skupno smer in se razvijava skupaj..po moje je pomembnih tudi veliko drugih stvari, vsakemu je morda pomembno kaj drugega..po kar nekaj letih v zvezi lahko recem, da je meni najbolj pomembna ista stvar kot na zacetku zveze in to je, da me vsak dan spravlja v smeh..gre za to, da me je fant med ucenjem za izpite podpiral, me nasmejal, da sem pozabila na stres in mi nudil veliko opore..tako je se danes, ko sem v sluzbi in to mi pomeni najvec-da se vsak dan smejiva in delava "norije" ter se tako spomniva, da zivljenja ne gre jemati preresno.. ;-)
ReplyDeleteZelo lepo napisano (: Smeh reši zelo veliko...
DeleteČudovito si tole opisala...
ReplyDeleteKaj mi je všeč pri moškem? Da ni enak kot jaz ;)
ReplyDeletehahahahha, izvirno :D
DeleteUfff, tule bi pa lahko kar naštevala... Najprej kar opaziš je valda zunanjost, vedno sem gledala za fanti z dolgimi lasmi in bolj "metalskega" izgleda, to je bil zame skoraj vedno prvi pogoj, da sem ga sploh opazila, aja, pa moral je biti višji od mene:) No, ko se pa spoznavaš pa ugotoviš ali ti je oseba všeč tudi po karakterju, načinu razmišljanja... Meni je pomembno da je samozavesten, ampak v zdravi meri, da mi ne laže (sem imela bivšega patološkega lažnivca in nočem več skozi to), pomembno mi je tudi, da imava iste/podobne cilje za življenje, da sva si v določenih stvareh različna, se mi zdi tako bolj zanimivo, saj se naučiš veliko novih stvari, poizkusiš nekaj, kar mogoče nikoli ne bi. Mora me pa tudi spoštovati in mi znati pokazati koliko mu pomenim, pa ne mislim materialno. Imam ogromno srečo, da sem našla svojega princa na belem konju, ki je zame popoln!
ReplyDeleteSi pa imela veliko nesrečo, da si naletela na apatološkega lažnivca :/ Ampak glavno da je to zdaj to.! Ampak si ziher, da ni na črnem konju? :D
DeleteHehe, moj je verjetno res na črnem konju:)
ReplyDeleteSem vedela.. Tudi jaz sem vedno pravila princ na črnem konju, ker imam rada črno barvo. Ampak me tudi na belem ne bi motil.. :D Vseeno kaki je konj... :P
Delete