Pismo domov

Hola!

Se iskreno opravičujem za mojo dolgo odsotnost. Sploh za to, ker sem pred nekaj tedni dobila pohvalo od ene punce, ki mi je povedala, da bo počasi prebrala cel moj blog od začetka do konca ter da se komaj loči od računalnika in mojega bloga. Dodala je tudi, da naj čim več pišem da bo imela kaj za brat. Seveda je to najlepše slišat in resnično sem hvaležna za te besede in za vse tiste tihe miške, ki me berete. Hvala (:

Torej zakaj je Evelinamalina potihnila? Tisti ki me spremljate preko Instagrama veste, da sem odpotovala na dopust na Fuertaventuro. To je eden izmed Kanarskih otokov. Tja sem poletela 1.7. in zdaj že 18 dni lepo uživam na otoku večne pomladi.  Bilo je veliko predpriprav in toliko dogajanja v zadnjih nekaj tednih, da komaj dojemam. Toliko novih doživetij, toliko novih ljudi in toliko lepih spominov.

Zakaj Fuertaventura?

Moja prijateljica in sodelavka se je preselila na ta otok, nekje 4 mesece nazaj. Preden je odšla sem ji rekla, da jo pridem obiskat. Vendar nisem vedela, da se bo vse odvijalo tako hitro. Predvidevala sem, da bom prišla k njej na obisk komaj naslednjo leto med poletjem. Pa je usoda želela drugače. Njena povabila in najini pogovori so privedli do tega, da sem spoznala fanta, ki tam živi. Seveda je to samo še pospešilo premike da se odpravim k njej in k njemu na dopust.

Potem pa prvi strahci. Naši družinski dopusti so bili vedno usmerjeno na Hrvaško, tako da z letalom nisem imela ravno izkušenj. Samo enkrat sem potovala z njim v London, pa še takrat je vse uredila vodička. Kje, kaj in kako? Prvič sama na dopust, 3000 km vstran in prvič sama z letalom. Kot vidite sem preživela in vse je ena mala malica. Strahi so pa bili, saj je bilo nekaj novega in neznanega.

Meseci so tekli in ljubezen je rastla. Moje ljubezenske zadeve nikoli niso ravno normalne. Tako da sva v zvezi bila še preden sem jaz sploh prišla tja. (: Prav tako živim prvič skupaj s fantom, kar vsaj zame ni kar tako. Predvidevam da mi kar uspeva, glede na to da še vedno imam streho nad glavo. Opozorila pa so prihajala z vseh strani. Samo tisti, ki mi zaupajo in poznajo so že vedeli, da vem kaj delam. Ostali pa: »Evelina, pazi se in z glavo!« in podobne zadeve.

Hvala vsem za skrb. Bilo je prav lepo slišat vsa ta opozorila, tako sem vedela, da vam ni ravno vseeno.

Ker pa se vsem sorodnikom (veliko jih je) še sploh nisem javila, vam pišem to javno pismo (;  Enostavno ni bilo časa. Tako sporočam da sem super in da je vse v najlepšem redu. Uživam, nekaj malega delam, se prilagajam in tu pa tam malček pomislim na vas. Tako da vsem lepe sočne in sončne poljubčke pozdravčke. Kaj več pa napišem v naslednji objavi.

Še dokazni material: 

Se beremo!

Z ljubeznijo, Evelina