Bil je dan, kateri se je bližal k koncu in mojo radovedno
dušo je zanimalo, kaj je na kamnitem hribčku blizu trgovine, kamor hodim skoraj
vsaki dan. Vedno sem se namenjena v trgovino ali iz nje s polnimi vrečkami
spraševala, kaj se vidi od tam in kaj je tam. Tako sem se nekega dne z
slušalkami v ušesih, z fotoaparatom okoli vratu, peš, napotila 9 minut vstran
od mojega doma. V zraku je bilo prijetnih 22 stopinj z močnim vetrom, ki mi je
mršil lase in hladil zagorelo kožo. Visoko na nebu se mi je že smehljala luna.
Za mano pa se je oddaljeval otok Lobos. Prispela sem do hribčka, prehodila
nekaj rahlo vzpenjajočih stopnic in videla ulično svetilko in nekaj klopic ter
stopnice. Izbrala sem si tiste, ki vodijo najvišje. Ko sem prispela do vrha sem
imela pred seboj zelo lep pogled na vulkan in celo mesto Corralejo. Sonce je
zahajalo in mračilo se je. Takrat sem zadihala s polnimi pljuči in se spomnila
na sprehode na Piramido. Bila sem srečna. Ni bilo zelenja in pod menoj ni bilo
mesta Maribor. Vendar vedela sem, da stojim točno tukaj kjer želim.
|
Otok Lobos |
|
Mesto Corralejo |
|
Nočni pogled na vulkan. |
|
Mesto Corralejo ponoči. |
Vam je všeč?
Love, Evelina
Čudovite slike in lepo napisano, sploh zadnji stavek se mi je vtisnil v spomin. Navsezadnje je to kar si želimo in kjer si želimo biti najbolj pomembno. Še kakšna objava o spoznavanju okolice tvojega novega domovanja naj pade, ker je po slikah sodeč tam izredno lepo ;)
ReplyDeleteHvala. Bo še več slik in napsanega o življenju tam. (:
DeletePrekrasne fotografije ♥
ReplyDeleteHvala Urška (:
DeleteSuper fotografije :D
ReplyDeleteRes lepe fotografije :)
ReplyDeleteSuper fotke. A tam skozi tok piha, ker se že na fotkah vidi, da veter skoraj nikoli ne poneha?
ReplyDeleteKrasne fotke. Glavno, da uživaš. <3
ReplyDelete