21 let in izlet v Morro Jable

19.10. (3 dni nazaj) pred 21 leti sem točno ob osmi uri prijokala na svet. Tako da sem zdaj polnoletna prav vsepovsod. Praznovanje se je začelo že dan prej, ko sva z dragim odšla na plažo in sta mi dve francozinji zapeli vse najboljše v španščini, angleščini, italijanščini, francoščini in »kitajščini«. Bilo je zabavno. Zvečer pa sem M. in D. povabila na pijačo, da smo se družili in da sem lahko bila ob Roku, ki je tisti dan delal. Kasneje pa sploh ni rabil, saj ni bilo gneče. Tako da smo skupaj praznovali in nazdravili. Ob polnoči sem prejela tortico od dragega in še večjo torto iz palačink od M&D. Skupaj smo se sladkali in se pogovarjali. Bil je prijeten umirjen večer, kasneje še malo plesa in okoli petih sem sladko zaspala. 

Naslednji dan pa me zbudila ledeno mrzla voda, ki je naznanila, da naj se končno spravim iz postelje. Kasneje skype pogovor z mamo in atejem, ki je bil zelo čustven. Potem pa pot pod noge na jug otoka, kjer še nisem bila. Tam naj bi se z baggy-ji peljala do najlepše plaže na Fuerteventuri, pod imenom Cofete. Med potjo sva se na hitro, ker se nama je mudilo, ustavila na še eni čudoviti plaži, ki je bila prava paša za očke, potem pa nadaljevala pot.

Na jugu je mesto Morro Jable, ki je 120 km oddaljeno od Corrajela. Tam sva se ustalila in si izposodila buggy za 3 ure, saj za več ur ni bilo možno. Popolnoma neprimerno oblečena in v vetrovnem vremenu, sva drvela pa luknjasti cesti. Bilo je fenomenalno. 

 

Dokler se nisva ustavila na razgledni točki in na njej obstala, saj se baggy ni hotel prižgat. Lastnik je rekel, da se velikokrat izprazni baterija. 10 minut sva na mrazu poizkušala prižgati buggy, vendar brez uspeha. Na srečo sta mimo prišla dva kolesarja, en izmed njiju avtomehanik, ki ga je po mnogih poskusih spravil v pogon ter nama rekel, da bolje da se ne zaustavljava, saj je velika možnost da se že spet ugasne. Zato ker sva 20 minut porabila za buggy sva se odločila da se raje vrneva v Morro Jable, saj nisva imela dovolj časa. Po poti nazaj pa še en nenačrtovan postanek, vendar sva po parih minutah že drvela nazaj, za nama pa puščala sončni zahod in se varno vrnila v mesto.

Po naporni vožnji sva bila utrujena, lačna in prašna. Zato sva se nastanila v hotelu in se odpravila na večerjo, kjer sem prvič poizkusila školjke. Sama nikoli nisem bila velika ljubiteljic morske hrane, dokler nisem prišla na Fuerteventuro.

Naslednji dan sem imela bližje srečanje z velikim ščukom, raziskovala hotelski kompleks, si ogledala plažo v Morro Jable in staro mestno jedro ter se napotila domov. 

Kako se vam zdijo takšne vrste zapisi? (:

Z ljubeznijo, Evelina