My Hair

Imam zelo dolge, naravne, goste in težke lase. Že kot mala punčka sem jih imela. Vem da ko sem bila majhna, in sva z mami hodili po mestu, kako so me stare gospe (z dobrim okusom (; ) ustavljale in hvalile moje lase. Prvo me je bilo tako sram. Kasneje pa mi je že postalo malo too much. Ampak nikoli toliko too much, da bi rekla: "Tak zdaj pa greste vstran." Tudi če so šli, je bilo to nekaj centimetrov ali samo špički. Dokler si jih v 8. razredu nisem postrigla malo čez ramena. To je bil šok in solze v očeh, vsaj prvi dan. Poleg tega mi je pa še frizerka zavihala lase navznoter, tako da sem zgledala kot mala punčka, stara pet pa pol. Od takrat jih več nisem ostrigla, razen špičke vsako leto, ali vsake pol leta. Zdaj so pa dosegli najdaljšo dolžino v mojem življenju (pred ritke). Frizerka je rekla, da tehtajo približno dva kilograma. Ko mi je to povedala sem bila tak: "Kaaaaaj? Torej si morem dva kilograma na tehnici odbit zaradi las? :o"  hahah. Zdaj mi je malo bolj jasno, saj ko mi jih kdo dvigne v zrak čutim, da je moja glava lažja.

Vendar sem se po enem letu ekstra dolge dolžine malo naveličala oziroma teža je bila precejšna. Pa še poletje je tukaj, zato sem se odločila, da jih si jih postrižem. Danes sem bila pri frizerki in meni je všeč pa vam?

 

Ko sem sedela na stolu pri frizerki in pokazala dolžino se mi sploh ni zdelo veliko. Ko sem pa to pokazala frizerki, ki me zelo dobro pozna, pa je rekla: "Kaj toliko? Ene punce bi se že jokale, za to dolžino?" Tudi mami je bila malo šokirana. Ampak meni je všeč: lažji, krajši in bolj vihravi. Edino čop mi je zelo prekratek sem navajena pol metrskega. Ampak naslednje leto bodo že do riti. (:

Kako pa sem vam zdi? Ali je razlika velika?

Love, Evelina