Sunday, June 9, 2013

Ambivertiranost

Ko me je kdo pri rosnih 15. letih vprašal, če hodim kaj ven, sem odgovorila, da ne. Za tem pa so prihajala vprašanja, kako to? Mi starši ne dovolijo? Ali nimam družbe? itd. Vedno sem odgovarjala, da ne pijem alkohola in se zato ne vidim po klubih ter da me enostavno ne mika. Mama pa me je velikokrat celo spodbudila naj grem ven. Večinoma so pri takšnem odgovoru samo debelo pogledali in si mislili svoje. Ta zgodba je enaka tudi zdaj, ko jih imam devetnajst. Vendar začenjam ugotavljati, da ni samo to in se sprašujem, če sem mogoče introvertka. To so zaprti ljudje, ki jim bolj prija miren čas v samoti kot pa zunanji družbeni svet. Slovenska beseda za introverte je vase zaprt, vendar je meni veliko ljubše odprt navznoter. Komaj predkratkim sem začela o tem razmišljat...

Najbrž se sprašujete kako to, ko pa sem manekenka, ki hodi po pistah in hostesa, kjer je potrebno velike komunikacije in družabnosti. Kako lahko delam z polno "učilnico" otrokov? Kako lahko pišem svoje misli in mnenja javno na blogu? Ja, tudi jaz sem samo sebe prvo to vprašala. Vendar sem se kar hitro spomnila dnevov, ko sem veliko delala po cel mesec, bila v družbi, z ljudmi. Potem pa sem potrebovala mesec dni, da sem se že spet pokazala ljudjem in se videla s prijateljico, katera mi je že skoraj zamerila, da me ni nič naokoli. Morala sem si nabrat energije, se zateči v samoto. Svoje delo imam rada in v njem uživam. Tudi s komunikacijo nimam problemov. Vendar v zasebnem življenju pa se rada zatečem v svojo sobo za računalnikom, ki je svet v malem ali v knjige, ter si tako v mislih ustvarjam nove ideje ali v naravo, kjer je vse desetkrat lepše. 

Vendar poznamo še en tip, ki se mu reče ambivertiranost. To so ljudje, ki padejo točno v sredino spektra med introvertiranostjo in ekstrovertiranostjo. Mogoče pa le spadam v zlato sredino. (:


Ko vemo, kaj smo je veliko lažje, saj sem tudi jaz mislila, da je z menoj kaj narobe, ker sem bila raje doma, kot v družbi. Zdaj mi je jasno. Mogoče tudi vam? Kam bi se uvrstili?

Če želi kdo vedeti več, vam priporočm TED govor: http://www.ted.com/talks/susan_cain_the_power_of_introverts.html

Love, Evelina


16 comments:

  1. Replies
    1. Jaaaa (: Si mislila napisat. Welcome to the club? :D

      Delete
    2. Jaz sem tudi bolj introvertna :)

      Delete
  2. Oh, kako zelo te razumem! Jaz sem ful rada sama - skoraj nemogoče mi je, da bi bla 24 ur z nekom, če pa sem, pa potem absolutno potrebujem odklop od sveta. Odkar sem nehala s pitjem alkohola vsaj vem, kdo so moji prijatelji - res jih ni ostalo veliko, so pa pravi, sem pa zadnje čase začela spoznavati same prave ljudi, ki mi pomagajo duhovno rasti. Mislim, da se nekaterim prav ne da biti samim s seboj, ker je to čas, ko lahko 100% posvetiš sebi in delaš na sebi in sanjariš in dosegaš svoje sanje ... Pa se jim ne da, ker je to delo! Delo na sebi ... in se valda nikoli ne konča :)
    Biti srečen sam s seboj je pa itak največ, kaj lahko narediš. Jaz sem introvert oz sem rada z ljudmi, ko je to potrebno. In tudi odvisno s kakšnimi ljudmi.

    Uff, to bi bla lahko še doooooolga debata :)
    Super post drugače!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Uhhh, kako te razumem in lahko samo kimam... Mislim da bi midve imeli lahko zelo dooolgo debato o tem, pa še o ostalih tisočih stvareh (: Super si to napisala... (:

      Delete
  3. uf sama sem čisto nasprotje. :))
    sicer nikoli nisem hodila na veliko žurat, ampak sem na drugačne načine
    preživljala čas v družbi. :)
    sem popoln ekstravert: malo sangvinika in tudi kolerika. :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Kako smešno in zanimivo. Nikoli si ne bi mislil da si čisto nasprotje. Noro, to me je zdaj prav presenetilo :D

      Delete
  4. Kot da bi brala svoj dnevnik :) se mi dogaja isto

    ReplyDelete
  5. Uuuu kako zanimiv post! Jaz pa sama ne vem kam bi se uvrstila, ker sm pravzaprav oboje samo, da je odvisno od dneva. Včasih vse napodim nekam, da imam svoj "day off" spet drugič kličem naokoli češ da zakaj so vsi taki zapečkarji in bedni doma vendar to niha iz dneva na dan. Je pa tudi res da nisem hodila rada ven ampak potem me je družba spravila in mi na koncu nikoli ni bilo žal, le spravit se mi je bilo težko (:

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala (: Pol si pa ambivertka. To si nisem jaz zmislila. Ampak dejansko je tako, samo da še v Sloveniji ni znana. :P

      Delete
  6. Tudi jaz spadam sem. :) Hodim po zabavah, ampak nikakor ne toliko, kot druge punce mojih let. Sem raje doma na kavču s prijatejico in to ne zato, ker bi bilo z mano kaj narobe ali ne bi imela prijateljic. Preprosto imam raje to. :)
    Super, da si tole opisala, se prav dobro počutim po tem, ko sem tole prebrala.

    xoxox, Nina

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala (: To je super slišat :P

      Delete
  7. Pri meni pa prehaja iz ekstrovertiranosti (konec osnovne in srednja šola) do nekje tam vmes - bolj na introvertiranost (zdaj). Čudno mi je to, da sem včasih komaj čakala, da kam gremo, spoznamo nove ljudi ipd. Zdaj pa se mi nekako ne da več, oz. bolje rečeno, nimam energije. Pridejo momenti ko pa me spet zasuče. ;))

    ReplyDelete
    Replies
    1. Mislim, da se to niti ne more spreminjat. Ali si eno, ali drugo, ali pa zlata sredina. Edino če se z leti. So pa vekakor tukaj različni dejavniki. Je pa tako, vsak ki nima energije, mu ni za veliko stvari, tudi ekstrovertom. :D

      Delete
    2. Aja, potem pa je mogoče samo tako obdobje ;)

      Delete