Februarska

Vsak mesec. Ena misel. Ena fotografija.

Januar.

Slika je moja last. Besedilo še neznanka.

Love, Evelina

Moja nevihta

Mojafotografija: Sončni zahod, Maribor, 2013

Maham vsem skupaj, čeprav me ne vidite. Se opravičujem za mojo dolgo odsotnost, sploh si ne upam pogledat na datum zadnje objave, zato ne bom. Najbolj smešno je, da sploh ne vem zakaj nisem ničesar napisala na blogu. Ideje sem imela, čas občasno tudi, elektrika nam je delala, izpitnega obdobja nimam, zaljubljena nisem in olimpijskih iger nisem gledala.

Malin pač pozimi ni in zato sem malo poniknila. (:

Pisanje mi nikoli ni delalo težav, vedno sem vedela kaj napisat, čeprav je bilo vejičasto ali kako drugače narobe. Vedno sem imela besede. V zadnjih tednih pa totalen blackout. Pisala sem in pisala, vendar nič ni bilo dovolj vredno objaviti in sploh se mučiti naprej s pisanjem.

Nekje sem prebrala, da ima vsak umetnik takšno obdobje, ko iz sebe ne spravi ničesar in da takrat raste in se uči. Nimam se za umetnico, ampak to se mi zdi nekako najboljša razlaga (; V tem obdobju sem iz sebe lahko spravila samo naslove objav, zdaj pa kot vidite se vračam v svoje ustaljene tire.

Po nekaj mesecih sem v roke vzela fotoaparat in si beležim čudovite prizore, ki mi jih ponudi narava. Malo me je za rokav pocukala tudi dobrodelnost. Že spet je uporabna moja podlaga za telovadbo. Zjutraj ponovno prvo poskrbim zase in se razvajam. Tudi knjige so mi bile potisnjene pod nos in spoznala sem čudovite osebe.

Več o tem in še o čem, pa drugič.

Love, Evelina

P.S.1.: Medtem ko je bilo zatišje pred nevihto (beri: mojim pisanjem) sem tukaj dosegla in presegla 100.000 ogledov. Čeprav se komu ta številka ne zdi nič posebnega. Meni pomeni ogromno. Hvala vam!

P.S.2.: Dejansko je moje pisanje res podobno nevihtam, ker nekatere v dobrem smislu čisto pretresejo moje objave in dajo misliti. Ker dovoljujem širjenje utemeljenih mnenj pod komentarji. Včasih pusti ta moja nevihta jezo pri slavistih in tistih, ki jim več pomeni, ne kaj piše, ampak kako je napisano. Pa še skupna lastnost je ta, da neviht ni vedno in tudi mojega pisanja nekaj časa ni bilo. Upam, da me moja nevihta ne bo kmalu pustila na cedilu... (: