Parfumi

Pri izbiri dišav sem kar izbirčna in vedno me jezi, ko imam takšno veliko izbiro v trgovinah s parfumi, da nikoli ne vem kaj izbrati. Poleg tega pa jih ne morem povonjat toliko kot bi si jih želela, kasneje začnem mešati vonjave, tako da sem na koncu že čisto zmedena in ne vem katerega bi kupila in potem me od sile začne še boleti glava. Vam je kaj znano? 

Zdaj sem vesela, ko imam testerje doma in se lahko odločim med 40 parfumi. In to kadarkoli želim, in kolikor časa potrebujem, za odločitev.

Pred nekaj tedni sem prejela testerje od parfumov. Počasi teden za teden sem jih vonjala in preizkušala. Resnično me je zanimalo, kakšni vonji bodo za tako smešno nizko ceno 17 €.
In morem priznat da sem prijetno presenečena. Kar nekaj se bi jih lahko pridružilo k moji kolekciji parfumov. Ravno preden sem začela pisat to objavo, se mi je en parfum malček polil po prstu in zdaj mi že cel čas diši pod nos. Poleg tega pa se je tudi tipkovnica nalezla vonja. (:

Ti parfumi so replike originalnih parfumov od Paris Hilton, Dior, Chanel, Christine Aguilere, Dolce&Gabbana, Escada, Armani itd. Čeprav po pravici meni znamka nikoli nič ne pomeni samo da je vonj tisti, ki mi ustreza. 

Tako da od danes naprej se pri meni lahko kupijo zgoraj našteti parfumi in še ostala peščica drugih. Za res smešno nizko ceno 17 € dobite 50 ml parfuma po vaši izbiri. Lahko pa se tudi dogovorimo za manjšo količino in za osebno srečanje v Mariboru, Celju in tudi na Ptuju, da sami povonjate kateri vam najbolj ustrezajo. Izbirate pa lahko med 40 ženskimi in 20 moškimi parfumi.
 

Za več informacij in naročila mi prosim pišete na email: 100lina@gmail.com
Želim vam lep dan še naprej, Evelina

Majska

Maj se mi zdi en takšen lep mesec. Mesec, kjer se vse rojeva in cveti, se množi in se veseli. Vrtnice kažejo svoje lepe barve ljubezni. Listje zeleni. Vonj pomladi se razprši. Kaj pa ljudje? Gledamo skozi kristalne oči ki se svetijo ob pogledu na soljudi? Gledamo skozi rožnata očala?

Ko smo otroci sanjamo o tej eni ljubezni, ki nam bo stala ob strani. Ko smo najstniki jočemo zaradi vseh strtih src. Ko smo odrasli pa ne znamo več ljubiti, ker se bojimo. Bojimo se predati, prepustiti in sebe ljubiti. Čustva so zame nekaj najlepšega in hkrati najtežjega… In če dobro pomislimo ljubezen resnično ostane za vse življenje. Pa ne samo ljubezen do partnerja, ampak tudi do sočloveka, do živali, do narave, do vsega kar nas obkrožuje. Ne pozabimo, da nasprotje ljubiti je sovražiti in da med njima zna biti zelo tanka črta. Ostanite na strani ljubezni!

P.S.: Se opravičujem za mojo odsotnost. Ko ne gre, pač ne gre (: Veliko sem pisala, pa vendar ni bilo časa za pregled in objavo. Bom nadoknadila. Se mi dogaja in všeč mi je tako.

Z ljubeznijo, Evelina

Flowers

Te fotografije so nastale v začetku aprila. Bilo sončno, toplo in glede na današnje vreme, želim ta sonček deliti z vami.

Foto: Aljaž Senčar
Oblačila: Ines K.

Love, Evelina

Selfie ali kako nastanejo dobri sebeki

Bilo je pred enim tednom ko sva skupaj s T. sedeli na zidu sredi Vrsarja. Jaz močno zagledana v dve dekleti, kako odvezujeta vozle. Potem pa pogledam proti T. in ugotovim da me je slikala.

Kraj "zločina"

Pa ji rečem, naj mi pokaže slike, v tistem pa se spogledava z popolnim neznancem. Ne polagam skoraj nič pozornosti in potem rečem T.: "Te bom jaz slikala." Vzamem telefon, želim slikat, pa opazim da nekdo hodi proti meni. Pogledam in vidim ta istega fanta, s katerim sva se pogledala v oči.

Pa me vpraša: »English?«
Jaz: »Yes.«

Takoj za tem pa: »Selfie?«

In jaz: »Ok. (: «

Mislim kako bi mu sploh lahko rekla ne (: Nastavi telefon nekje nad najinima glavama in slika. Se obrne in gre. S T. se spogledava in se nasmejiva, saj nobeni ni bilo nič jasno. Že spet jo želim fotografirat, ko pride do mene in vpraša: »Instagram?« In jaz: »Yes.« In se nasmejim. V naslednjem trenutku mi v roke potisne nek giganski telefon, malo zmedena v glavi premlevam svoj naslov, stisnem search in me ni našlo. Mi vzame telefon iz roke, se obrne in mu rečem: »Bye.« On pa niti pisknil ni. Samo zrl je v telefon in se odpravljal po poti kateri je prišel. Malo premlevava, kaj se je ravnokar zgodilo in vidiva, da se mu je mudilo na ladjo. Potem pa začnem rahlo paničarit. »Kaj če sem napisala napačen Instagram naslov. Mislim, tako pogumen je moral biti, da je prišel dvakrat do naju. Potem pa še bo kje mislil, da nisem želela napisat pravega Instagrama. Jooj in jooj, pa še slike ne bom dobila.«

Vse to je trajalo nekako celo popoldne. Dokler zvečer skoraj ne zakričim: »TTTT., dodal me je.« Čez kakšne pol ure pa: T., pa sliko je tudi objavil.« 

Ker se to res ne zgodi vsak dan, da bi do mene pristopil Američan sredi malega istrskega mesta Vrsar, vam še »pripopam« fotko.

Meni je polepšal dan. Thank you! (:

Zdaj pa še nekaj ostalih Happy fotk.

Razlaga gif-a: Želela brcnit. Pa vendar na prvi sliki izgleda kot da plešem gangnam style. 

Upam da ste se nasmejali. Ste se?

 Love, Evelina

P.S.: Če koga slučajno zanima moj Instagram. Klikni tukaj.

4 days of recreation

V prejšnji objavi sem vam pokazala, kje sem se potepala. Danes pa vam pokažem in napišem, kaj vse sem počela. Ker sem bila z tekaško ekipo je bil njihov glavni namen tek. Meni pa trenutno ni to bila glavna prioriteta. Nekaj časa nazaj sem bila kar zagreta za tek. Zadnje čase pa se je tek kar izgubil med mojimi dejavnostmi, saj je bila zima in nekako mi več enostavno ni bilo. 

Prvi dan smo šli na ogled terena. Ker sem mislila, da bo to par kilometrska tura in ker so mi povedali, da bo zelo počasen tek, sem pristala in prvič po enem letu tekla. Naj še omenim, da sem tekla še po prehladu, ki sem ga bila deležna en teden preden smo se odpravili v Vrsar. Tako da tisti teden nisem resnično nič športala. Pred tekom sem izvedela, da bomo tekli 7 km. V glavi pa mi je odmeval monolog: »Toliko še nikoli nisem pretekla, največ sem 5 km. Kako bom zdaj z premorom sploh to zmogla? Bom že.« Pa sem šla…

Prvo ogrevanje…

In potem štart. Začeli smo z resnično počasnim tekom, ki ga sploh nisem bila navajena. Tako da so 3 kilometri kar švignili mimo. Potem pa prve težavice, bolečina pod rebri (kondicija), ki je po 500 m minila. Takoj za tem globoko dihanje, utrujenost in brisanje noska. Kar naenkrat pa sem stopala s tako lahkim korakom da se mi je zdelo, da lebdim. Nič me ni bolelo, uživala sem ob morju na morskem zraku. Čez nekaj časa pa so se vse »težavice« začele vračat in odločila sem se, da imam za prvič letos dovolj. Tako sem se zaustavila. Kasneje sem izvedela, da sem pretekla približno 6 km. Bila sem zadovoljna in to je edino kar šteje.

Takoj naslednji dan sem čutila vse mišice in tudi kolk, zato sem se odločila, da v nadaljnih treh dnevih ne bom več tekla. Tako sem uživala v bazenu, masaži, branju, poslušanju glasbe in jogi. 

Morem povedat da sem jogo prvič izvajala ob bazenih in pri 32 stopinjah Celzija.   Ko sem z vadbo končala je z mene teklo... Neverjen občutek!

Ob večerih smo imeli tudi predavanja, kjer sem se veliko naučila o teku in še marsičem drugem. Štirje dnevi so minilo kot keks in zelo sem uživala.

Kaj imate vi raje aktivne počitnice ali da se daste popolnoma na off?

Love, Evelina

Prvomajski pobeg

Tako kot vsako leto sem tudi letos, za prvi maj pobegnila iz Maribora. To so bile bolj aktivno obarvane počitnice. Bila sem s tekaško ekipo na tekaškem taboru s Heleno Javornik (FB - Tekaška vadba v Mariboru). Tako smo se štiri dni rekreirali v istrskem mestu Vrsar, katerega sem obiskala prvič.

Lepo mesto naseljeno v hrib z bogato zgodovino. Kar pomeni da je bil Vrsar prava paša za moje fotografske oči. 

Kaj vse smo počeli pa v naslednji objavi (:

Love, Evelina

Close up

Pozdrav vsem skupaj. 

Zakorakali smo v mesec maj. S tem mesecem sva si zelo blizu. Vedno se ga malce veselim, saj pomeni da je konec deževnega aprila. Konec utrujenosti. Da je čas za sonček in naraščanje temperature. Tako sem se tudi odločila in želim dokazat, da se bom z jutrišnjim dnem, vsaj za en teden, zbujala ob 5ih. Že kakšno leto govorim, kako bi bilo lepo se zbujat ob sončnem vzhodu in iti, ob lepem vremenu, na bližnji hrib in opazovati prebujanje mesta Maribor. Ali pa kako bi bilo super že do 12h vse narediti in imeti cel dan občutek, kako dolg dan je za menoj. Tako da poročam o mojem uspehu ali neuspehu. Čeprav v vsakem primeru je uspeh. Že samo to, da se tega lotim in da bom hodila prej spat, saj sem drugače bolj znana kot nočna ptiča. Mislite da bo mi uspelo? Glede na to, da so dejstva, da hodim večinoma po polnoči spat in da poležavam do 9h ali 10h.

Samo prejšnji teden sem se malo pripravljala in se zbujala ob 7h, pa še to zato ker sem se morala, saj sem se nekje potepala. Tudi zaradi tega so prvomajske počitnice nekaj posebnega. Obožujem te izlete. Več o tem kje sem se potepala, kaj in zakaj, pa naslednjič.

Kam pa ste se vi odpravili med prvomajskimi počitnicami?

Love, Evelina

Photo by: Aljaž Senčar
Nakit by: Ines Kos