Gratitude Challenge

Začela bom z mislijo, ki sem jo pred kratkim zasledila v knjigi: “Življenje ti ne dolguje popolnoma ničesar. Ne lepega vremena, ne čudežev, ne prijateljev, ne ljubezni. Če boš tega vendarle deležen/na, bodi hvaležen/na in se od srca veseli.”

Mislim, da ravno na to včasih pozabimo. Da ni vse samoumevno. Včasih ko smo brezvoljni bi se morali ozreti okoli sebe in dejansko videti, kaj vse nas obdaja. Koliko lepih stvari za katere smo lahko hvaležni. Koliko malenkosti, ki nam v sekundi polepšajo trenutek. Koliko velikih stvari, ki nam polepšajo samo tisti čas, ko se jih zavedamo ali jih dobimo, potem pa na njih pozabimo.

Imamo srce, oči in dušo. Začnimo to uporabljat. Vem kako je, ko padejo temni dnevi in se vse zdi tako žalostno. Vem tudi, da se je takrat zelo težko preusmerit in pogledat z drugega zornega kota, ter poiskati nekaj kar bi nas razvedrilo.

Zato se mi ta izziv zdi fenomenalen, saj zavedno pomislimo, kaj se nam je v tistem dnevu zgodilo in potem ko te spomine prelijemo na papir, se šele zavedamo, kako čudovit dan smo imeli. Takrat resnično postanemo srečni z razlogom.

Tako da kogarkoli, ki to želi pozivam k izzivu. Upam da bom vztrajala, saj vem da pomaga. Prav tako pa bo zanimivo čez nekaj let to prebirati. Priznam se že veselim (:

 

Začela sem že včeraj, tako da delim en primer. Ostale pa boste lahko prebirali preko fb strani Evelinamalina.

Hvaležnost, 1. dan (27.9.2014)
- za dobro zelenjavno juho, ki jo je skuhal dragi, čeprav nisem 20 let marala te juhe.

- za enourno veslanje na kajaku

- za namakanje v oceanu, na plaži, okoli mene mivka v roki pa steklenica Fante

- ker se uspešno učim uporabljati Adobe Audition

- za vdor v čudovit hotel, v katerega potrebuješ kartico, pa vendar je dragemu z malo manipulacije uspelo brez nje (:

- za zelenje v tem hotelu, ki je delalo prijetno senco

Pa vi, zakaj ste bili hvaležni danes?

Z ljubeznijo, Evelina

P.S.: Idejo sem dobila, ko sem nekaj podobnega zagledala na FB, samo da so tam vljučeni tag-i, ki meni niso všeč, saj menim da se mora vsak sam odločiti, ali bo to počel ali ne. (:

Tujina-Raziskovanje okoliša, kjer bivam

Bil je dan, kateri se je bližal k koncu in mojo radovedno dušo je zanimalo, kaj je na kamnitem hribčku blizu trgovine, kamor hodim skoraj vsaki dan. Vedno sem se namenjena v trgovino ali iz nje s polnimi vrečkami spraševala, kaj se vidi od tam in kaj je tam. Tako sem se nekega dne z slušalkami v ušesih, z fotoaparatom okoli vratu, peš, napotila 9 minut vstran od mojega doma. V zraku je bilo prijetnih 22 stopinj z močnim vetrom, ki mi je mršil lase in hladil zagorelo kožo. Visoko na nebu se mi je že smehljala luna. Za mano pa se je oddaljeval otok Lobos. Prispela sem do hribčka, prehodila nekaj rahlo vzpenjajočih stopnic in videla ulično svetilko in nekaj klopic ter stopnice. Izbrala sem si tiste, ki vodijo najvišje. Ko sem prispela do vrha sem imela pred seboj zelo lep pogled na vulkan in celo mesto Corralejo. Sonce je zahajalo in mračilo se je. Takrat sem zadihala s polnimi pljuči in se spomnila na sprehode na Piramido. Bila sem srečna. Ni bilo zelenja in pod menoj ni bilo mesta Maribor. Vendar vedela sem, da stojim točno tukaj kjer želim.

Otok Lobos

Mesto Corralejo

Nočni pogled na vulkan.

Mesto Corralejo ponoči.

Vam je všeč?

Love, Evelina

Beauty – Nailpolish Adore

Podjetju Ličila.si se iskreno opravičujem za pozne objave. Že pred dvema mesecema so mi poslali kar nekaj lepotnih produktov. Pa jih vse do zdaj nisem imela časa poizkusit. Ko se preseliš v drugo državo, se ti življenje postavi na glavo. Potrebno si je poiskati svoj prostor pod soncem, se navaditi na ta prostor in zadihati s celimi pljuči ter si vzeti čas zase. Končno mi je uspelo. Tako da vam z velikim veseljem pokažem produkte, ki sem jih prejela. Ujela sem jih ko so se nastavljali sončku na enih izmed plaž.

Na sliki lahko prepoznate Makeup Revolution paleto senčil - What Have You Been Waiting For?, paleto senčil I Heart Makeup - Go to Hell in Makeup Revolution lak za nohte - Adore.

Danes pa bom malo več napisala o Makeup Revolution laku za nohte -  Adore.

Lak Adore je zelo lepe sivkine barve. Ima ravno prav velik in gost čopič. Vsekakor pa je potrebno nanesti 2 plasti. Na nohtih sem ga imela več kot tri dni, kar je za tako poceni lak prav presenetljivo, sploh če omenim da imam roke veliko v vodi, tako v sladki kot v slani. Cena laka je 1,95 € in ga lahko najdete TUKAJ.

Z izdelkom sem zelo zadovoljna in vsekakor bi z veseljem kupila še kakšen lak, vendar mi žal to razdalja ne omogoča.

Na prstancu lahko opazite, da sem Adore popestrila z lakom znamke Essence effect polka dots.

Kako pa ste vi zadovoljni z to londonsko znamko ličil?

Love, Evelina

TUJINA-Dan pred odhodom in odgovor anonimnežu

Pa me je naša slovenska koklja brcnila v rit in tako sem pristala na Fuerteventuri.
Vem, da sem pozna in da pišem komaj po dveh tednih, ampak se trudim. (:

Najbrž se vsa dekleta/ženske sprašujete, kako sem spravila vse svoje stvari, ki sem jih nabirala 20 let v 3 kovčke?

Nekako s tem nisem imela veliko težav, saj ko sem bila na dopustu za en mesec in deset dni, nisem pogrešala prav ničesar. Ko sem komaj prišla domov sem videla, koliko stvari sem dejansko pustila doma. Šele takrat sem se zavedala s koliko manj se da živet in koliko manj pogrešaš ko tega nimaš. Najbolj luštno je ko v kovček nisem rabila zlagat, nobene debele zimske jakne in plašča, nobenih volnenih puloverjev, šalov in rokavic. Luksuz vam rečem.

Ko sem se odločila, da se preselim sem se imela namen posloviti samo od moje velike družine in od ožjih prijateljic. Potem pa se mi je zgodilo, da sem v teh dveh tednih kaj sem bila v Mariboru naključno srečala toliko prijateljic, znancev, celo profesorico in učiteljico iz osnovne šole, da je na koncu bilo že prav smešno.

Prvotno sem mislila, da bo poslavljanje najtežje, pa vendar sploh ni bilo tako hudo, razen seveda od staršev…

Slike, preden pobrala sem šila in kopita...

Žal pa morem zaključit z malo manj prijetno temo. En/ena »pogumen/a« anonimnež/ka mi je napisal/a tole:

»Evelina, ti si resnično naivna. Koliko je sploh ta tip star? Ga sploh dobro poznaš? Kaj počne? Oprosti, ampak meni zgleda kot en pretepač. Ta morska romantika s sprehodi po mivki in ritmih salse bo hitro minila in spoznala boš, da si se pošteno opekla in da je imela tvoja mama prav.«

V življenju nikoli ne bom razumela zakaj se ljudje vtikajo v življenja drugih. Ali je to skrb ali le »faušija«? Sama se nikoli nisem ozirala na to kako drugi živijo in zato mi je tale komentar malček dvignil kocine. To da sem naivna nisem slišala prvič, no dejansko sem slišala komaj drugič. Ampak zakaj mi tega ne rečejo osebe, ki me najbolj poznajo, zakaj mi to ni rekel brat, s katerim sva skupaj sobivala 16 let.  Zato ker ve, da čeprav včasih izgleda, da kaj naredim totalno ne premišljeno, še vedno mi zaupa. Sama pa zaupam sebi in svoji intuiciji. Ja, še vedno se lahko za*ebem, ampak še vedno vzamem popolno odgovornost za svoja dejanja. Če bom jokala, še vedno bom kriva sama. Če bom trpela, bom kriva sama. Tudi če bom srečna, bom kriva sama. (; Zato koliko je star, koliko ga poznam in kaj počne ni niti približno tvoja stvar, sploh pa ker se skrivaš za anonimnostjo. Tudi ne razumem zakaj so zgornji podatki sploh pomembni, ali starost, delo in prikazna slika na Facebooka določa človeka?

Držim pesti, da bo morska ljubezen s sprehodi po mivki in ritmih salse trajala. Aja, pa »btw« iz mamine, kot tudi z atejeve strani imam popolno podporo. In življenje gre naprej. Upam, da tudi tvoje (;

Vseeno bom zaključila z lepimi stvari. Hvala vsem, ki ste me pred odhodom kliknili in mi zaželeli vse najboljše ter izrazili željo, da bi še naprej pisala objave na blogu, niti približno nisem pričakovala takšen odziv in takšne beseda. Hvala!

Z ljubeznijo, Evelina