Friday, May 22, 2015

TUJINA - Dajem ven iz sebe

Neznostne bolečine v vratu, ki se vlečejo že nekaj dni. Ko je bolečina takšna, da sploh več ne vem ali se dogaja v mojem vratu, ali na mojem bivšem vratu, ker mi ga je nekdo nemilostno prerezal. Ko ob tem boli še dlesen, zaradi vnetja na modrostnem zobu, je pa prava poezija bolečin. Moj modrosten zob mi nikoli ni delal problemov, zdaj pa mi vneta dlesen in vsa koža ki se je nagnetla, da ust sploh prav zapret ne morem, da o prehranjevanju sploh ne govorim, tako težko, zaradi fizičnih bolečin še mi nikoli ni bilo. Usta lahko odprem 2 centimetra vse ostalo je že boleče… Dotaknit pa se tam okoli prav nič ne smem, saj če je kakšen ne premišljen gib, lahko takoj v solzah čakam da bolečine ponehajo. Seveda pa vsa ta ne sproščenost v vratu in v ustni votlini, vplivata tudi na živčke in posledično sem se danes zbudila z glavobolom, ki traja še zdaj.. Glavo imam tako polno vsega, da se mi zdi da že hrbtenica trpi. Samo noge in roke še pravilno delujejo. Hvala jim!
Zdaj pod vplivom dveh zdravil, ker pač več tako ne gre, čakam da vsaj nekaj mine. Ena fizična bolečina je lažja, kot tri njih. In ja, sem oseba, ki je najbolj proti zdravilom, ampak najbrž v življenju moremo narediti izjemo, tu pa tam. Se bom telesu opravičila, da sem v njega vnašala kemijo in ga vprašala, zakaj me tako jezi… Ker v tem trenutku se ne moreva pogovarjat… Zato to dajem ven iz sebe.


Zdaj ko je vse to nekje izven, pa bom zaključila z lepimi stvarmi…
V prejšnji objavi sem dobila veliko spodbudnih besed, za katere vam iz srca hvala. Delili ste  svoje izkušnje, premogli tolažile besede in pogrešali moje objave. Res sem mislila da po petih mesecih ne bo takšnega odziva. So pa tudi ene stvari, ki bi jih rada izpostavila.

1. Življenje ni ravna črta, ampak so hribi in doline… In moj blog sem jaz, na katerih delim tako moje uspehe, veselje, pozitivo kot tudi doline; moje bolečine, skrbi, strahove. Zato vsem tistim, ki ste v komentarjih napisali, da škoda da ni bolj pozitivna objava sporočam: »Bo še čas za take objave, brez skrbi. Takoj ko se bom jaz počutila tako.«

2. Hudega domotožja nisem imela od novega leta dalje. Tako da s tem trenutno res nimam težav. Jaz sem tukaj in družina je tam. Se slišimo enkrat na teden in delimo svojo tedensko dogajanje. Tako mi ustreza. Včasih ko imam slab dan, me malo pikne domotožje, a ne za dolgo.

3. Niti za sekundo mi ni žal, da sem se preselila in ni mi žal, da sem se dovolila zaljubit. Vse to kar zdaj doživljava, vem da so samo preizkušnje, da spoznavama drug drugega v različnih situacijah in to je super, ker človeka najbolje spoznaš, ko gre kaj narobe.  
Mogoče na to temo, v naslednji objavi, ena fina smešna prigoda, ki se nama je zgodila v preteklih tednih.

Do takrat pa vsem poljubčke tja v domovino in izven nje, Evelina

21 comments:

  1. ej jej jej evelinca ti pa res nimaš sreče s tem vratom. no držim pesti da se ti čimprej vse skupaj z zdravjem uredi. :S sem pa totalno navdušena ko sem na facebook zasledila tvojo novo objavo wop wop. :)
    drugače pa hvala za pošiljko sončka. tule v sloveniji ga še kako potrebujemo še posebaj na vzhodu. iz trideset stopinj smo v eni noči skočili na 10. grozljivka haha :)

    uživaj še naprej :)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Kaki sonček si ti, zelo jefajn vedet, da mam res eno stalno bralko.. Pa vedno s tako lepimi komenatarji..
      Uživaj tudi ti! (:

      Delete
  2. Živjo Evelina, prav lepo te je spet brat :) Prav razumem zakaj te nekaj časa ni bilo- so obdobja, ko morajo stvari enostavno počivati, biti na tihem, da potem lahko spet zaživijo. Sploh če se ti v življenju dogajajo preobrati, ali pa se je nekje trenutno ustavilo. Tudi sama sem prav zadnje dni razmišljala, da nisem že dolgo napisala kaj osebnega na blog. Sem v tisti fazi ko gre vse v dnevnik, in tam ostane. Bo že prišla inspiracija, in takrat se gre naprej s polno paro :) Po tvojem pisanju sodeč bi rekla da si odločna, trmasta in neustrašna, in boš prebrodila tudi to krizo. Saj konec koncev se celo življenje sprašujemo kdo smo in zakaj smo sploh tu. Sama sem vsake toliko na tej točki- ampak prav ta "dna" te največ naučijo. Prav iz tam, kjer najboj boli zraste nekaj mogočnega in polnega življenja, vedno. Kadar hodiš naokoli s srcem, kadar živiš s srcem vedno tvegaš, da boš ranjena na nek način- vendar pa ti daje hkrati neskončno svobodo. In to ne glede na področje: ljubezen, kariera, dom... Glej na vse kot priložnost, da se iz tega nekaj naučiš, tudi če je včasih res težko. Jaz sem v tujini že nekaj let in so bili trenutki, ko sem bila res na tleh, pa vendar ko gledam nazaj vem, da brez tistega ne bi bila tu, kjer sem zdaj. Tako da- kar pogumno, in poskušaj narediti čim več lepega iz trenutne situacije :) https://www.youtube.com/watch?v=ikAb-NYkseI

    ReplyDelete
    Replies
    1. Kako si to čudovita napisala. Mislim, da bi si te besede morala večkrat prebrat. So preobrati in so trenutki, ko se vse zaustavi... Jaz vsekakor pogrešam tvoje pisanje. Sem pa pogledala video iz tvoje razstave, zanimiv stil imaš. Ampak res pa pogrešam tvoje pisanje, me zanima kakšno bo pisanje v tem tvojem nemračnem obdobju. :D
      Ja, saj mislim da to mene na koncu vedno rešuje, da iz neke situacije želim največ odnesti in se naučiti.. Hvala! Zdaj pa grem pogledat pogovor že po parih minutkah mi je všeč..

      Delete
  3. oo evelina.. super te je brat mi je pa hudo da imaš take bolečinee.. vem kako je... boo pa prej ali slej boljše boš videla.. kar daj iz sebe...
    kar pogumno pa bo... smo s tabo.

    xoxo

    ReplyDelete
  4. Ojej boscek** Upam, da vse skupaj cimhitreje mine in bos kmalu kot nova. Kaj pa ti v vratu povzroca taksne bolecine?
    Jaz te se dandanes spostujem zaradi tvoje odlocitve. In se sprasujem kaj bi jaz naredila, ce bi bila v podobni situaciji. Od nekdaj sem ze najraje doma. In po3 dneh imam vedno domotozje ;))

    ReplyDelete
    Replies
    1. Po treh dnevih, to pa je res hitro domotožje... Zanimivo, kako smo si različni. Saj mogoče, kakšna podobna situacija kdaj doleti. Nikoli se ne :P

      Delete
  5. Živjo! Že en čas te berem, pišem ti pa prvič. Želim ti, da bi se čim prej počutila bolje in te razumem, saj sem imela podobne probleme z nogami. Navajena sem bila redno telovaditi in teči, tako da mi je to čisto porušilo življenje. A po ogromno neučinkovitih metodah, me je en fizioterapevt le znal rešiti, tako da zdaj že začenjam s telovadbo! Upam da bo tudi pri tebi tako. Pa kar malo si me vstrašila s tem pregibčnim vratom, saj je tudi moj zelo gibčen! Imam pa eno vprašanje zate - upam da te ne moti, da ti ga napišem kar sem. Septembra planiram dopust na Kanarskih; kateri otok mi priporočaš? Sama sem razmišljala o glavnih mestih Gran Canarie ali Tenerife, potem pa z rent-a-carjem po otoku raziskat in z ladjico še na kak sosednji otok - kaj se ti zdi? Je dosti za videt znamenitosti ali je bolj za poležavanje na plažah primerno? Govorijo 'pravilno' španščino ali kako močno narečje? (Bi rada še svoje znanje španščine vadila ob dopustu!) Imaš še kak nasvet? Upam, da ti ne sitnarim preveč, hvala ti za odgovor že v naprej!:)

    ReplyDelete
    Replies
    1. Pozdravljena. Vesela sem da si se oglasila in prav vseeno je kje mi postaviš vprašanja, ali tukaj ali na emailu, vedno odgovorim (: Hvala za želje, da čimprej okrevam.. Tudi jaz upam, da bo kmalu boljše in hvala ker si z menoj delila svojo izkušnjo.. Tudi jaz bom probala na vse načine pozdravit ta moj vrat... Glede pegibčnega vrata pa, nikar se ne vstraši, to je rekla zdravnica, ki ni nujno da je res, ker ni specializirana v tej smeri... Tako da brezskrbi.. Pa tudi če velja zame, ni nujno da zate..
      Kateri otok ti priporočam? Ta je kar težka, ker na Gran Canarii in na Tenerifah še nisem bila... Sta pa ta dva otoka zelo turistična in imata veliko znamenitosti... Nočno življenje pa je boljše na Tenerifah... So pa tudi plaže na katerih se da sončit, ampak res najlepše pa so na Fuerteventuri, samo da tukaj ni toliko znamenitosti... Je pa na prav vseh teh treh otokih, najboljše najet avto in jih raziskovat... Edino tukaj na Fuerteventuri, imamo zelo blizu Lobos (20 minut), ko se lahko pelje z ladljico, vse ostalo je s trajektom... Jaz sem poleg otoka na katerem živim, bila tudi na Lanzarote, ki je od Fuerteventure oddaljem 40 min. In res je zelo lep kanarski otok.. Sem bila navdušena.. Tudi veliko znamenitosti.. Če te bo o tem otoku zanimalo kaj več, pa me lahko vprašaš..
      Govorijo kar pravilno španščino, ni nekega močnega narečja, edino če zdaj naletiš na kakšne res domačine, ampak to je zelo težko.. Oni znajo malo čudno govorit :P Nasvet moj je, če te še karkoli zanima kar vprašal, mi ne bo problem odgovorit. In sploh nič ne sitnariš :D Malenkost! Upam, da sem pomagala in da boš uživala na dopustu (

      Delete
    2. O hvala za tako izčrpen odgovor, verjetno kateregakoli izberem bo super no:) Lepo se imej!

      Delete
  6. Hvala Evelin ze lepe besede na mojem blogu.
    Upam, da so bolečine popustile danes bi že morale... (sama sem to izkušnjo dala novembra in je trajala natanko 5 dni in ja je huuuudo, pa imam visok prag bolečine, sam ko je preveč je pa preveč).

    Mogoče bi ti pomagala termoforka s toplo vodo...

    ReplyDelete
    Replies
    1. Malenkost! Jaz imam tudi visok prag bolečin, ampak tako kot si napisala, kar je pa preveč, pa je preveč. Mene že vrat jezi kar nekaj časa, več kot dva meseca...
      Bom si danes večer naredila termoforko. Hvala za nasvet! (:

      Delete
  7. Anonymous
    za Tenerife glej blog od Saške

    http://saskia02.blogspot.com/search/label/TENERIFE

    ReplyDelete
  8. Deklič zdrži. Bolečina bo minila, ljubezen do tvojega dragega bo ostala.
    Prepričan sem, da boš našla čas in priložnost da obiščeš svoje najbližje v domovini, ali pa oni obiščejo tebe.
    O tebi sem veliko slišal in glede na te informacije sem si ustvaril svojo sliko. Borka si in to boš ostala.
    V mislih sem s teboj... by

    ReplyDelete
  9. Oh, Evelina, naj te bolečine minejo čim prej!!! Bomo stisnili pesti!
    Kako dragocena spoznanja. Sem zelooooooooo vesela, da ti uspeva ohranjat sebe in da ceniš vse stiske, ki pridejo in minejo, te naučijo ali spodbudijo, predvsem pa te delajo trdno. Še vihar te ne bo mogel zlomit:)
    Keep going!
    Pozdravčki iz Slovenije!

    ReplyDelete
    Replies
    1. Hvala Sabina! Dejansko je zdaj malo boljše, upam da tako tudi ostane.
      Zelo hvaležna za tako močne besede, ki si jih napisala.
      Pozdravčki nazaj (:

      Delete
    2. Evelina, hvala! Sem jih ujela :)
      Pa, pa

      Delete
    3. Malenkost, edino pravilno (:

      Delete