19.10. (3 dni nazaj) pred 21 leti sem točno ob osmi uri
prijokala na svet. Tako da sem zdaj polnoletna prav vsepovsod. Praznovanje se
je začelo že dan prej, ko sva z dragim odšla na plažo in sta mi dve
francozinji zapeli vse najboljše v španščini, angleščini, italijanščini,
francoščini in »kitajščini«. Bilo je zabavno. Zvečer pa sem M. in D. povabila
na pijačo, da smo se družili in da sem lahko bila ob Roku, ki je tisti dan
delal. Kasneje pa sploh ni rabil, saj ni bilo gneče. Tako da smo skupaj
praznovali in nazdravili. Ob polnoči sem prejela tortico od dragega in še večjo
torto iz palačink od M&D. Skupaj smo se sladkali in se pogovarjali. Bil je
prijeten umirjen večer, kasneje še malo plesa in okoli petih sem sladko
zaspala.
Naslednji dan pa me zbudila ledeno mrzla voda, ki je naznanila,
da naj se končno spravim iz postelje. Kasneje skype pogovor z mamo in atejem,
ki je bil zelo čustven. Potem pa pot pod noge na jug otoka, kjer še nisem bila.
Tam naj bi se z baggy-ji peljala do najlepše plaže na Fuerteventuri, pod imenom
Cofete. Med potjo sva se na hitro, ker se nama je mudilo, ustavila na še eni
čudoviti plaži, ki je bila prava paša za očke, potem pa nadaljevala pot.
Na jugu je mesto Morro Jable, ki je 120 km oddaljeno od
Corrajela. Tam sva se ustalila in si izposodila buggy za 3 ure, saj za več ur
ni bilo možno. Popolnoma neprimerno oblečena in v vetrovnem vremenu, sva drvela
pa luknjasti cesti. Bilo je fenomenalno.
Dokler se nisva ustavila na razgledni točki in na njej
obstala, saj se baggy ni hotel prižgat. Lastnik je rekel, da se velikokrat
izprazni baterija. 10 minut sva na mrazu poizkušala prižgati buggy, vendar brez
uspeha. Na srečo sta mimo prišla dva kolesarja, en izmed njiju avtomehanik, ki
ga je po mnogih poskusih spravil v pogon ter nama rekel, da bolje da se ne
zaustavljava, saj je velika možnost da se že spet ugasne. Zato ker sva 20 minut
porabila za buggy sva se odločila da se raje vrneva v Morro Jable, saj nisva
imela dovolj časa. Po poti nazaj pa še en nenačrtovan postanek, vendar sva po parih
minutah že drvela nazaj, za nama pa puščala sončni zahod in se varno vrnila v
mesto.
Po naporni vožnji sva bila utrujena, lačna in prašna. Zato
sva se nastanila v hotelu in se odpravila na večerjo, kjer sem prvič poizkusila
školjke. Sama nikoli nisem bila velika ljubiteljic morske hrane, dokler nisem
prišla na Fuerteventuro.
Naslednji dan sem imela bližje srečanje z velikim ščukom,
raziskovala hotelski kompleks, si ogledala plažo v Morro Jable in staro mestno
jedro ter se napotila domov.
Kako se vam zdijo takšne vrste zapisi? (:
Z ljubeznijo, Evelina