E.v.e.l.i.n.a.

V nekem obdobju sem mrzlično iskala svoje ime. Vsepovsod; na internetu, v knjigah, v glasbi,… In uspelo mi je najti. 

To zgodbo sem našla na internetu, naslov ji je Evelina in Lina. Velikokrat so me klicali Lina, ta vzdevek, mi je prva dala sestrična, ker je bila majhna in ni znala izgovorit Evelina. Sem pač bila Lina. No, zdaj pa nazaj k zgodbi. Ta označen odstavek mi je bil zelo zanimiv in najdem tudi podobnosti. Imam modre oči, čeprav niso velike. Imam temne obrvi in lase velike, narahlo se valujoče. To mi je res bilo zanimivo. (:

Druga stvar, ki se navezuje na moje ime je pa glasba. Izvajalec je Björn Afzelius, švedski pevec in še marsikaj drugega. 

Ko sem pesem prvič slišala mi je bila smešna. Smešen jezik, dokaj neposlušana zvrst glasbe pri meni, ampak zdaj mi je všeč. Predvsem refren. Kjer zapoje …

Oooh, Evelina! Oooh, Evelina!

Du är kvinnan i mitt liv!

Prevod: Oooh, Evelina! Oooh, Evelina!
              Vi ste ženska mojega življenja!

In jaz zapojem nazaj: Ohh, ko bi le kdo to meni zapel,

                                  če bi, potem bi rekla, povej še enkrat (:

Pa ne rabi zapet, lahko samo pove, dvakrat. Tako ali tako mi niso všeč ravno moški, ki pojejo, tako kot si tudi nisem sama všeč ko pojem. To naj delajo le profesionalci. Tak.!

In kako se vam zdi pesem (:.?

Jaz ženska svojega življenja, Evelina (;