Calendar 2014

Prvič lahko krivim blog za to, da sem prisostvovala na slikanju kot model in prvič je zato kriv neravno lep komentar na FBu s strani "bralca". Tako kot pravim, vse se zgodi z razlogom, tako da hvala za tisti neravno lep komentar, saj sem zaradi vas bila na tem slikanju, dobila kolendar s svojimi slikami, spoznala nove ljudi in uživala.

Ta slika je v koledarju Formula Študent za leto 2014.

In tako izgleda koledar:

Imejte lep dan še naprej. Ker moj je bil muhast in prav nič prijeten, saj vem da sem sama kriva, ampak... Že mora bit tako... Še vedno pa z vami delim ljubezen. (;

Z ljubeznijo, Evelina

Bananin "kruh" z mandlji

 Za ta kruh, oziroma meni je bolj podobno pecivo, potrebujete:

 - 4 zrele banane (bolj so zrele, slajše so),

- 60 g kokosove masti,
- 100 g rjavega sladkorja,

- 2 jajci,

- 150 g polnozrnate moke,

- 100 g mandljev (lahko orehov, rozin,...)

- žličko pecilnega praška,

- žičko cimeta,

- ščep soli.

1. Stopite maslo, nasekljajte mandlje in potlačite banane.
2. Maslo postavite na hladno za nekaj minut.
3. V skodelici razvrkljajte še jajci.
4. Nato k potlačenim bananam dodajte stopljeno maslo, sladkor, jajci in sol. Vedno dobro premešajte sestavine.
5. Prižgete pečico na 175 stopinj.
6. Dodajte se polnozrnato moko in pecilni prašek ter ponovno premešajte.
7. Na koncu dodajte še mandlje in cimet.
8. Vlijte v pekač, pecite na 175 stopinj, 45 do 50 minut.
9. Prepustite se vonjavam s kukanjem in gretjem ob pečici.
10. Ko je barva ravno pravšnja, vonjave božanske, vzamite ven, pokrijte s krpo, da skorja ni trda. Počakajte, dokler vas ne premami in uživajte v baninem kruhu.

Dober tek!

Love, Evelina

Vzgled: Small Bits of Loveliness

Od Božička

Torej moje predbožično darilo je bil nov mobitel. Resnično sem ga potrebovala. Moj bivši je že opravil svoje. Dejansko je nehal pravilno delati, že takoj po pol leta od kar sem ga dobila, saj sem ga lahko polnila samo tako, da sem telefon nekam naslonila. Ampak sva še s skupnimi močmi zdržala v zvezi eno leto in pol (ali je bilo več?). Zdaj pa je bil skrajni čas za novega. Pomembno mi je bilo, da ima malo boljši fotoaparat od prejšnjega in Android.

Tako sem si izbrala HTC-ja Desire x. Na blagajni mi je prodajalec rekel, da lepo da sem si izbrala tako poceni telefon... Pa sem samo direktno odgovorila: "Da ni važno kakšen telefon imaš, ampak kaj imaš tukaj (in se potrkala po prstnem košu). Čez čas pa telefona ni šlo prižgat in sva malo čakala ter kasneje odločila, da vzamem novega... Isti model in vse... Tako nama je to vzelo kar nekaj časa. Na koncu pa je izjavil, da se opravičuje ker se telefon ni prižgal in da upa, da nisem jezna, saj tako jezno gledam. Pa sem mu lepo povedala, da to pa res ni nič takega in da se zgodi ter da vsekakor nisem jezna in da je to moj čisto navaden pogled.
In zdaj se sprašujem, koliko ljudi je že mislilo da sem jim namenila jezne poglede, čeprav sem mogoče razmišljala čisto lepe, sproščene stvari.
 Ah, ti moji pogledi... Včasih gledam jezno, hudo, poredno, pohotno pa prav ničesar ne naredim namerno oziroma zavestno... Ko bom to naredila, tega ne bom skrivala :D

Božiček mi pa je letos namenil tudi  veliko zdrave prehrane. Komaj čakam, da vse skupaj poizkusim in uživam v hrani. A se zavedate, kako ne znamo več uživat v prehrani in samo zmečemo vase... Kako se nimamo radi. Tudi sama kdaj kršim to...
Ampak me pa zato imata rada brat in njegova punca, saj me je zraven vseh teh dobrot pričakala tudi povratna železniška vozovnica za Ljubljano. Za več podrobnosti, si preberite na fotografiji, je čisto preveč luškano napisano.

Saj vem, da nekaterim to ni nič kaj takšnega, ker se vozite redno z vlaki in ste v Ljubljani vsaki teden. Ampak jaz sem se z vlakom vozila samo enkrat, pa še to ne z ravno prijetno družbo. Poleg tega pa tudi še nikoli nisem šla v Ljubljano z namenom, da bi nakupovala.

Tako da se mogoče kaj vidimo na razprodajah v Ljubljani. (;

Love, Evelina

Merry Christmas?

Torej smrekica že stoji. Darilo je že v roki. Letos je bil Božiček en dan prej pri meni, ker sem bila pridna (: Vzdušje pa je zelo ne božično. Ne gledam nobenega božičnega filma, niti božičkih pesmi ne poslušam in slike, ki jih vidite odstrani, so nastale le da sem poizkusila darilo. Zdaj pa razmišljam, če bi na božični večer šla trenirat, čeprav me že od predvčerajšnjim tako meča bolijo, od včeraj pa stegna, da se pomikam po polžje, samo da zmes spustim kakšen nepolžji zvok. Sem čudna? A, veste nič novega :P

Zasedeni, stisnite se k svoji boljši polovici. Samski, pojdite trenirat tako kot jaz ali pa na kuhančka. Jaz ga ne pijem, zato sem najbrž pristala pri telovadbi (: Družinski, veliko stiskanja in pogovarjanja. Vsi, ki se ne najdete tu zmes pa uživajte tako ali drugače. 

Z ljubeznijo, Evelina

In magazine

Ko mi je DB iz bloga Moj svet kuhanja in priprave sladic povedal, da sva s soplesalko v Lady sem si mislila: "Eh, mi dve? 100%?" Dvomljivka. Vendar sem za vsak slučaj šla, kupila Lady in se zagledala. Lušno se je videt in vedet, da so izbrali ravno najino sliko...

DB (hvala,ker si mi za vse to povedal) je tudi našel to stran, kjer lahko najdete eno mojo najnovejšo fotografijo:
http://www.slo-foto.net/portfolio/stanacek85/galerija/123859

Ali lahko uganete za kakšen namen je nastala? V naslednji objavi vam zaupam več. (:

Do takrat pa imejte se radi.

Love, Evelina

Ni me še odnesel Božiček

Pozdravljeni vsi skupaj. Se opravičujem za mojo desetdnevno odsotnost. Ko pišem te besede, me je kar malo sram. Ampak dogajalo se je, uživala sem, dan in pol nisem imela interneta in ni bilo časa.  Sploh nisem vedela, kako dolgo se vam nisem oglasila, dokler danes nisem pogledala na blog.

Vse kar se mi je dogajalo vam zaupam v naslednjih dneh. Zaenkrat pa naj še povem, da sploh ne čutim tega decembrskega vzdušja. Vsi hitijo in norijo, mi pa še smrečice nimamo. Lučke na mojem oknu, danes prvič svetlikajo. Blogerke že vse, navdušeno pišejo decembrske objave, jaz pa sem še z mislimi nekje v novembru, na kostanjih ob ognju (;

Samo mraz me malo preganja, ampak ko toliko skačem okoli se kar hitro segrejem. 

Skupaj pa dokazi, da sem še živa.
Kako resno delujem na spodnji sliki (; Dejansko se ful smejčkam, ker sem res lahko srečna, da bom bila na toplem, da imam topla oblačila in najpomembnejše, da imam ljudi s katerimi bom te praznike  preživela... Do praznikov pa se še kaj beremo. Obljubim! (:

Ste kaj pogrešali objave na Evelinimalini?

Z ljubeznijo, Evelina

Pleši, pleši črni kos in plesna ponudba

Zelo rada plešem, vendar to zelo skrivam in tudi sem zelo dolgo skrivala. Sem si pa vedno želela še stati na odru in plesati.

 Bila je želja, bile so ideje. In vendar se je že letos vse skupaj uresničilo. Torej plešem in to ne kakršenkoli ples. Ples je zapeljiv, eleganten in ženstven. Skupaj z menoj pleše še Maja, ki ima za seboj 9 let plesa in veliko nastopov. Ker se bližajo novoletne zabave in če želite videt najino točko, vas prosim, da kontaktirate najino agencijo na telefonsko številko 041 297 287. Za ceno in vse se dogovorite z njimi.

Utrinka iz najinega zadnjega nastopa:

Neverjetno je že spet plesati na odru. Ob tem resnično uživam. Tako kot sem uživala tudi na mojem prvem plesnem nastopu, o katerem sem že pisala tukaj.

Pa še nekaj vam zaupam, ko sem se rodila, si je mama želela dvoje stvari, da bi bila temnolaska in da bi plesala. (;

Pa vi ali radi plešete?

Love, Evelina

Kaj je zame najpomembnejše pri moškem?

Zadnje čase spoznavam veliko zrelih, odpičenih, zanimivih, malo norih ljudi. To je, moram povedat, zame velik privilegij. Veliko me naučijo, poučijo, nasmejijo in razumem jih…
Sredi klepeta je pa prispelo vprašanje iz moške strani, k eni od teh zrelih žensk: » Kaj je najpomembnejše pri moškem?« Moje oči so bile uprte v »intervjuvanko«, ušesa sem imela velika in sem komaj čakala na odgovor. Odgovorila je: » To da zna in ve več od mene in da me vleče naprej. Da ne stagniram/va…« V trenutku sem dobila eno tako brco v rit in odgovor na res obsežno vprašanje… V tistem trenutku sem bila z odprtimi usti in z nasmeškom, kot da bi se mi odprlo obzorje in kot da sem dobila odgovore na moja osebna vprašanja. Kot da bi se mi prižgala žarnica… in saj se mi tudi je… (: Čeprav je že nekaj časa tlela, saj sem vedela da mi to veliko pomeni. Ampak nikoli se nisem zavedala, da zna to biti najpomembnejše. Bilo mi je zanimivo, kako je ta zrela ženska nad 40timi opisala nekaj kar popolnoma enako velja zame.
To vprašanje sem postavila tudi na Facebooku in dobila odgovore, kot so: iskrenost, spoštovanje, zaupanje, osebnost, cel paket itd. Vse to na nek način velja… Ampak za mene je zelo pomembno, da me nekaj nauči in da ne obstojim na enem mestu v najinem odnosu ali da ne obstoji on sam. Ker jaz moram it naprej. Jaz moram izvedet nove stvari, jaz se moram učit! Ker samo na tak način rastem, doživljam in uživam... Seveda, pa znam to tudi brez kakšnekoli osebe, vendar v dvoje je vedno lepše... (;

Kaj pa je pomembno za vas? Se strinjate ali nestrinjate z menoj?

Love, Evelina

P.S: Hvala vsem za odgovore na FBu. (:

Miklavž

V petek sem učila otroke, pa mi punčka ki je komaj drugič bila na vajah, ponudi en bonbonček, ki ga je imela v dlaneh. Pa jo vprašam če je to za mene? Pa prikima in jaz ga z veseljem poližem. Kasneje pa vprašam, kaj so dobili od Miklavža... In vsi naštevajo in naštevajo... Potem pa vprašajo mene... In rečem, da jaz pa nisem nič dobila... Pa se punčka oglasi pa reče: "Ni res, bonbonček si dobila." V trenutku sem se zavedala, da se je punčka, ki me komaj pozna, spomnila na mene in mi dala edino darilo od Miklavža... Čeprav je bilo edino, je bilo najlepše in iz srca.

Me pa je fant na ulici, ki je prodajal šibe, en dan pred Miklavžem, vprašal, če si bom kupila šibo. Pa sem mu prijazno z nasmeškom na obrazu odgovorila, da je ne rabim. (;
 

Z ljubeznijo, Evelina

Publish Wall

Včasih dobim navdih. Tako čisto na hitro in tako hitro kot ga dobim, ga morem tudi napisat. Pred nekaj dnevi sem dobila en takšen navdih in sem ga napisala... Pa ne na ta blog, ampak na Publish Wall, kjer tudi objavljam. Ne tako redno, kot na svojem blogu, pa vendarle.

Tam objavljam hitre misli in moja razmišljanja. Medtem ko na blogu še vse ostalo...
Ker pa sem bila lena, sem moj hiter navdih zapisala samo na Publish Wallu, na blog pa sem pozabila (: Zato vas vabim, da pokukate še tja:


http://www.publishwall.si/evelinamalina/post/89953/elisa-in-evelina

Kako se vam zdi?

Love, Evelina

P.s. Ko ste vsi že v decemberskem vzdušju, se jaz počutim zelo spomladansko, saj čutim spomladansko utrujenost. Medtem ko so moji možgani na poletnih počitnicah. Dokaz:

Cela zmeda vam rečem...

Coco Mademoiselle

K meni je včeraj prispelo darilo iz Kanade. Živa je imela nagradno igro, jaz pa že spet malo sreče. (:
Sledilo je veselje, odpiranje, slikanje in opazovanje. Dobila sem stekleničko Coco Chanel parfuma, vendar samo v dvodimenzionalni obliki, torej na papirju. (:

Prvo bi se rada zahvalila Marii, ki dela te prečudovite slike. Potem pa tudi Živi, ker je imela tako dober giveaway.
Hvala, ker sta mi polepšali dan.

In English:
At first I would like to thank to Maria who makes this beautiful prints and I would also like to thank to Živa, because she had such a good giveaway. Thank you for making my day even better.

I really love it.

Kako se vam zdi?
What do you think? 

Love, Evelina

Hotel & Casino Poetovia

Že kar nekaj časa nazaj, smo imele prijetno slikanje v Casinu. 

Prijazno osebje, lep casino, svetlikajoči aparati in vzklikanje, da smo dobile milijardo za oblačila in čevlje. To pa samo zato, da smo na slikah izgledale pristno vesele. Kar potem podatku res ni bil problem. (: 

Naše slike pa lahko tudi najdete v baru, ki je del casina.

So vam všeč? Ste bili že kdaj v casinu?

Love, Evelina

Bolečina

Bolečina je relativna. Bolečina se ne da izmerit. Bolečina je lahko fizična ali psihična. Kakršnekoli bolečine smo deležni, je tam z razlogom. Nekateri so doživeli ljubezenska razočaranja in to ne enega, ampak na desetine. Drugi so bili v otroštvu prisotni raznim družinskim izpadom, pretepom in še česa. Tretje punce so šle skozi raznorazna posiljstva. Četrti skozi izsiljevanja in še česa. Peti skozi razne bolezni.

In kako ti lahko nekdo reče, da kaj te ti govoriš, saj sploh nisi dala toliko skozi... Zakaj mislimo, da je nekdo ki je doživel samo družinske prepire manj trpel in da ga je manj bolelo, kot pa tisti, ki je doživel vse zgoraj našteto. Zakaj sploh sodimo, saj sploh ne vemo, kaj je v življenju vsa ta oseba dala skozi in na kakšen način. Odvisno je tudi, kako čustvena in občutljiva je ta oseba. Poleg tega pa tudi, kaj ji veliko pomeni. Če ji družina veliko pomeni, jo bo vsakršnji prepir v družini vrgel s tira... Kako lahko sodimo, kaj je hujše imeti raka ali biti invalid. Imeti anoreksijo ali bulimijo... in še in še primerjav...

Ljudje smo različni in imamo različna izkustva, ki jih ne moremo primerjati s komerkoli. Ljudje smo tudi različno močni. 

Prav vsaka bolečina boli in prav vsaka bolečina nam govori, da je nekaj narobe, da nekaj ni prav. Odzivi na bolečino so drugačni: eni se iz  bolečine učijo, kako drugače, kako boljše... Drugi podležejo in ne znajo naprej. Tretji se izklopijo in si ne pustijo več, da bi jim kaj lahko prišlo do živega. In od teh odzivov, ni prav nihče pravilen ali napačen. Vsak je tam kjer mora bit. Pri vsaki bolečini pa je potrebno reči HVALA in iti naprej. Šele takrat je odziv pravilen, je pa popolnoma vseeno ali se to zgodi 1 mesec po dogodku ali pa 10 let. Čeprav čimprej tem boljše. Ker prav vsaka bolečina nam pokaže kje smo... in kaj delamo narobe. Pri vsaki bolečini smo si krivi sami... Na koncu mi le povejte, ali pomaga, če po 2 letih prekleješ osebo, ki ti je kaj hudega naredila? Ali pa še vedno obtožuješ svoje bivše, za vse kar so ti naredili... Čez čas bo zgodba ista in začarani krog se nadaljuje. Dokler ne izstopimo iz vlakca, se zahvalimo za razburljivo vožnjo in gremo naprej, četudi sami in peš.

Želim vam lep četrtkov večer. Moj vsekakor bo.
Love,  Evelina

Kdaj je preveč?

Boljše je kvaliteta kot kvantiteta.

Poznate ta znani stavek, ne? Meni je prav smešen. Ker saj po eni strani je res, da kupiš ene bolj kvalitetne teniske, jih nosiš vsak dan čez celo leto in ti ne bodo razpadle. Ali pa kupiš cheap superge, pa jih že ob prvem dežju lahko lepiš. Ampak ta stavek dejansko ne govori o tem. Ker kdo najbolj izgovarja te stavke? Ste se že kdaj zavedali?

No, jaz sem se… To govorijo tisti, ki imajo kvaliteto in kvantiteto. Imajo veliko oblačil znanih oblikovalcev in še veliko število stvari…Tega še v Sloveniji ni veliko, ampak se bojim da bo.

Drugi pa imajo normalno kvaliteto in malo več različnih kosov. Seveda se strinjam, da je za čevlje/jakne/plašče super plačati več. Čeprav včasih se nam lahko zgodi, da plačamo več, pa je kvaliteta zelo slaba. 

Dobro se je pa vprašati, kdaj pa imamo dovolj?

In ko vidiš, da imaš polno omaro določenih stvari in da še kar gledaš za njimi. Takrat je čas za rdeči alarm. Takrat se vprašaš ali res potrebujem? Se malo spomniš na tistega otroka, ki je barval tebi tako lepo majico ali šiviljo ki je garala za tistih par centov na uro. To pa pišem samo zato, da bo ti stvar lažje pustiti na miru. Tako boste z nasmeškom in ponosom odšli domov, saj ste vedeli da vas ni premamila niti stvar, niti prepričala trgovka, niti reklame. Zmagovalka boš v borbi z potrošniškim svetom.

Kaj še lahko glede tega storiš?
1. počistiš omaro oblačil, ki jih ne nosiš ali ne potrebuješ, ki so ti prevelike ali premajhna, ki ti več niso všeč.!

-          te oblačila lahko podariš nekomu, ki ga poznaš in nima toliko oblačil.

-          lahko jih prodaš za nižjo ceno na Mojbutik.si

-      če so zelo rabljena oblačila, se najdejo tudi kesoni namenjeni tkaninam v trgovinah in na javnih mestih v Mariboru (upam, da še tudi kje drugje)

-          poiščeš kakšnega brezdomca in mu enostavno izročiš (sreča ob tem je nepopisna)

-          najbolj sem skeptična glede nekaterih organizacij, ampak tudi tam ne bo nič narobe

2. Še enkrat poudarim, pomembno je ozaveščanje o problemih modne industrije in o potrošništvu. Zato se dajmo o tem čimveč pogovarjat, delit mnenja in pisat o tem.

3. Deljenje te objave in mogoče še kakšne pred tem. 

  

Ali se vam zdi, da zapravite preveč za nakupovanje? Ali kdaj pomislite na otroke, ki z lastnimi nogami stopicajo po kemikalijah, da so naša oblačila pobarvana ali ko vdihavajo ves ta strup? In na ostale pripetljaje, ki se dogajajo v modni industriji?

Love , Evelina

Trendovski kosi

"Glej, ta kos pa je zelo trendovski. Gremo po nakupih!"
Jaz: » Ne, prosim ne! Gremo en velik ovinek mimo njih.« A ni nekaj najbolj groznega. Ko vidiš skoraj na vseh isto stvar. Na primer, Kenzo zelen puloverček poznamo skoraj vsi, ne? Ker prebiram veliko blogov, sem ga videla najbrž n-to krat. Mi je všeč? Mi je zelo. Bi ga kupila? Ne, ker ga je vsepovsod preveč. Saj je lepo videt, kaj se vse da, k enemu puloverčku kombinirat. Ampak kar kmalu postane prav dolgčas. In ja, ko svetovne blogerke končajo s tem in pri njih ne vidim več teh puloverčkov, takrat pridemo na vrsti me – Slovenke in zdaj jih videvam na Slovenkah. Orginali ali ne... Videvam jih...

Nekaj podobnega je bilo tudi z wedge supergami. So mi všeč? Ja. Jih imam? Ja. Ampak zakaj? Ker je modelov ogromno in ker sem potrebovala nekaj športno elegantnega za obut.

Nekaj podobnega so tudi Zarine kratke hlače/krilo. Te sem si dejansko že mislila kupit, ker so mi res hude. Ampak ko sem jih videla tolikokrat, mi več niso bile tako zanimive, pa tudi nič več posebnega (:

Torej, seveda boste lahko kakšen trendovski kos videli na meni, ampak res ne samo zato ker je to letos »in«.

Vem, včeraj sem napisala, da bom danes z vami delila nekaj o kvaliteti, ampak sprememba plana. Kmalu pa res... (;

Torej, kako pa vi gledate na to? Ali takoj ko je kaj trendovsko, greste v trgovino in to kupite? Ali mislite, da če imate modni blog, da brez trendovskih kosov ne gre? Kar razpišite se. Sem pri prejšnjih objavah bila prav prijetno presenečena nad odzivom. Hvala (:

Love, Evelina

Kaj je za mene predrago?

Če kdo misli, da bom dala svojih 100€ za en kos oblačila se hudo moti. Če kdo misli, da bom dala 40 € za eno srajčko se tudi zelo hudo moti ali 20 € za en kos nakita. A ste vi čisto zmešani.! 20 € za eno ogrlico, iz svetovno znane trgovine, ne me zafrkavat. Raje 20 € k slovenski oblikovalki unikatnega nakita. Če že. Čeprav sama nosim nakita zelo malo.

Dejansko jaz zelo težko nakupujem tukaj pri nas. Vesela sem edino za razprodaje, ker takrat oblačila pri nas stanejo toliko, kolikor bi morale. Tako se velikokrat spogledujem z spletnimi stranmi in pa seveda z razprodajami. Na koncu kupim 8 stvari ki jih rabim za 130 €. Ali pa 130 € za dve stvari, samo zato da bo na meni pisalo da pa je to od tega in tega oblikovalca in pa ogrlico, ko že itak vsi vedo s kje je kupljena in koliko je stala. Če pa je neka stvar, ki mi je zelo všeč in je tudi zelo draga, pa rabim kakšno spodbudo od mame ali kogarkoli, da si kupim.. Če pa je nekaj kar mi je resnično všeč, da gre tudi brez spodbude, čeprav to se zgodi zelo redko.

Seveda, pa tako razmišljam zdaj. Če bom kdaj imela denar, mi za te stvari ne bo težko dat denarja. Čeprav so še druge stvari, kamor bi dala denar prej. Ker vsak ima svojo malo radost. Ampak še vedno pa bom imela v mislih kriterij od včeraj. Poglejte svetovne blogerke. Dobivajo sponzorske stvari, se kažejo, slikajo in promovirajo že tako znane oblikovalce. In če mi kdaj to uspe, bi to malce prekinila oziroma naredila eno spremembo. Ki jo vsaj do zdaj še pri nobeni znani zvezdnici, blogerki, osebnosti (tako tuji, kot domači) nisem videla in žal mi je tega. Upam, da mi uspe, da bom lahko o tej ideji čez nekaj let pisala na blogu. (:  

Včeraj sem dobila tudi komentar, da je ta kombinacija težka:

da želim nedraga oblačila, pa vendar vseeno oblačila, ki jih nima vsaka druga punca. Naj povem, da vse gre če se hoče in tudi meni uspeva... (: Kako dolgo pa bomo videli..

.

O tem bi še lahko razglabljala, ampak za enkrat je dovolj. Jutri pa vam napišem nekaj o kvaliteti in kvantiteti.

Koliko pa ste vi pripravljeni zapravit za en kos oblačila? In kje so meje, če so... (:

Love, Evelina

Nakupovanje

Verjamem, da me večina vidi kot manekenko, ki ima polno omaro oblačil in na desetine čevljev, z veliko količino ličil in lakov,… ter nakita toliko da ne ve več kam ga naj ga da. Poleg tega se ukvarjam z modo in si mislite: "Njej pa res ni težko zapravljat za te stvari." Ampak realnost je malo drugačna.

Moja omara res ni ravno prazna, ampak se najde veliko stvari, ki so v omari že… oh, 8 let in jih nosim… Če povem, da imam kar nekaj kavbojk še iz 8. razreda, torej ko sem bila stara 14 let. Upam, da s tem povem veliko. Ličil imam zelo malo, samo to kar potrebujem. Tudi kremic in podobnih zadev čim manj. Če pa že, pa gledam na to da je čimbolj naravno, da ne dajem še večjih strupov na svoj obraz. Torbic imam celo premalo. Enostavno ne najdem nekaj kar mi bi bilo resnično všeč. Čevljev imam kar nekaj, ampak še vedno več petk, ker jim potrebujem za modne revije in slikanja, da lahko kombiniram.

Zakaj je stvar pri meni takšna?
Šele pred dvema letoma sem si začela stvari sama kupovat. Meni je bilo vedno naporno hodit po trgovinah. Zato je to vlogo prevzela moja mami, ki je poznala moj okus in vedela moje številke ter z veseljem nakupovala še namesto mene. No, zdaj se pa je moj okus začel malo spreminjat. Moda pa tudi zelo zanimat. Vse te blogerke, ki so vsak dan v drugačnih outfitih, so postale prava paša za moje nedolžne očke in ljubezen do nakupovanja je naraščala. Pa sem začela nakupovat sama z mojo sotrpinko. Bili sva po pet ur ali več v trgovinah, si poizkušali oblačila, kombinirali, si iskreno povedali, si svetovali in uživali. To so tisti dnevi, ko dam za oblačila malo več, vendar pod pogoji:
      -   da je kos oblačila, ki ga nimam v omari in ni basic (ker tega imam doma ful), torej mora bit nekaj posebnega

-          da je kos, ki ni predrag

-          kvaliteta ne rabi bit vrhunska, mora pa bit sprejemljiva, da lahko oblečem več kot enkrat

-          mora mi biti zelo všeč

-          kos oblačila, ki ga ne bom videla na vsaki drugi punci ali na vsakem drugem blogu.

Kaj pa je vam pomembno, ko stvari nakupujete? Kakšne

kriterije imate?

V naslednji objavi pa delim z vami, kaj je za mene predrago.

Love, Evelina

Prva pomoč

Vsi blogerji ki uporabljate blogger, prosim za pomoč.!

Naj vam prvo razložim moj problem oziroma kaj me zanima. Ker problem sem že rešila. Samo rada bi še vedela razlog in če je še kdo to opazil.

Torej uporabljam bloger in včeraj sem se odločila, da bom sama naredila tole kartico za blog:

In ko sem jo objavila preko blogerja, je in še izgleda takole:
  

Tista, ki pa sem jo naložila preko photobucketa, pa je točno takšna, ko sem jo ustvarila. To je tista zgoraj z lepo rozasto barvo. Ne pa takšno z rjavkasto barvo.

Se je že kateri to dogodilo? Mogoče kdo ve zakaj?
Ker fotografije posnete z fotoaparatom pa normalno naloži.

Hvala (:
Love, Evelina

Uspeh nekoga drugega

Še pred kratkim se tega nisem zavedala. Vedela sem, da sem čustvena oseba in velikokrat sem se zjokala. Predvsem ob žalostnih zgodbah in ljubezenskih ali kakšnih drugih pripetljajih v filmih. Tudi kakšen youtube posnetek me je znal spraviti do solz.

Kar kmalu pa sem opazila, da sem resnično prava cmera, saj jočem tudi ko se zgodi nekaj vesela in tudi ko v to niso vključeni ljudi, ki jih poznam in so mi blizu. Znam se zjokati, če popolnemu neznancu/neznanki uspe. Ko nekaj doseže v življenju in takrat sem celo jaz ponosna na njih.  Takrat mi tečejo solze sreče! Tega še zdaj popolnoma ne razumem. Naj poudarim, da ni samo ob določenih menstrualnih ciklusih. Ampak kadarkoli in tudi kjer koli.

Povem vam, da je občutek prav smešen, ampak prav tako… Ne najdem prave besede… prav tako… nekaj zelo lepega. Ker biti srečen zase je lepo, če pa si srečen še zaradi drugih, pa je to nekaj povsem drugega. Saj to pomeni da ne poznaš, tako znane slovenske foušije in da želiš prav vsem, vse dobro.

Zato dajmo se smejat, bit veseli tudi ko drugim uspe in ne dovolimo, da nas uspeh nekoga drugega spravi s tira.

Se bomo?

Love, Evelina

Nutelline kepice/keksi

Pred malo manj kot enim mesecem sem imela rojstni dan in takrat se nabere veliko sladkarij. Tako sem že spet padla v tisto obdobje, ko mi pada sladkor, ker ga preveč pojem. (: Ampak tudi takšna obdobja morajo biti. Sem se pa odločila, da bo tega obdobja že ta mesec konec. Zato vas danes, ko še lahko, sladkam s Nutellinimi keksi.

Lahko pa jih naredite tudi sami. Zelo je preprosto, saj veste da jaz ne delam težkih stvari (:

Potrebujete:
- približno 280 g Nutelle - jaz sem dala manj, zato je najbrž prišlo manj sladko
- 1 jajce
- 130 g moke
- kakršne koli oreščke (mandlje, lešnike), lahko tudi suho sadje

Prve tri sestavine medseboj zmešajte, naredite kepice in noter dodate oreščke. Pecite jih lahko v modelu za muffine.

Pečico nastavite na 180 stopinj in pecite približno 10 minut. Koliko minut pa je tudi odvisno kako velike so kepice in tudi ali želite imeti kepice ali pa trde kekse tako kot jaz (:

Ste že poizkusili kaj podobnega?

Vam je všeč? 

Hvala sestrični za recept. (;

Love, Evelina

Otok sestavljen iz več otočkov

To je Murano. Otok v Beneški laguni, ki je znan po barvitem steklu, ki ga izdelujejo.

In bil bi greh, če ne bi začela ravno s steklom:

Ena od treh cerkva, ki so še ostale od osemnajstih (večina, jih je daj porušiti Napoleon):

Vidite "mavrico"?

Din-don! (:

Komaj čakam, da obiščem še druge otoke. Tisti, ki ste bili v Benetkah, ste bili tudi v Muranu?

Love, Evelina