Šestkrat Evelinamalina

Maja Ena je poskrbela, da me boste boljše spoznali. Ker je to luštna »igra« in ker ima dober namen, sem napisala natančno šest stvari o sebi, saj nočem da se mi zgodi, kaj groznega; kot na primer da me poje dinozaver, se mi streha zruši na glavo ali me med spanjem zadavi pajek.
 

Zato bom raje kar začela:

1. V otroštvu je moja oma imela črnega mačka po imenu Feliks. Spal je z menoj, hodil na sprehode, se cartal. Ko smo se pripeljali je takoj priletel za avtom in me pozdravil, čeprav se je ravno igral z miškami ali pa se potepal za mačkami. Lahko bi rekla, da je bil moja prva otroška ljubezen. (: Ko je umrl (povozil ga je avto ne daleč vstran od hiše) sem veliko prejokala. Od takrat je moja najljubša »barva« črna in ta nebarva ni niti malo negativna.

2. Pred kakšnim letom ali dvema mi je prijatelj dal veliko krat za poslušat francoske pesmi. In neverjetno ampak jaz sem poznala ali melodijo ali del besedila. Resnično se ne spomnim, da bi kdaj v preteklosti poznala katerokoli francosko glasbo razen Alizee. Zato sem tako kot Maja tudi jaz imela pomisleke, da sem v prejšnjem življenju živela tam in če sem, nimam nič proti. Maja mogoče sva se kdaj srečali (;

3. V osnovni šoli nisem in nisem prenesla likovne vzgoje. Bil je najbolj grozen predmet, pa ne zaradi učiteljice, ampak zato ker vse kar sem narisala, ni izgledalo dovolj dobro, da bi bila zadovoljna. Po končani osnovni šoli pa me je pot odnesla ravno na srednjo šolo za oblikovanje. Kjer smo imeli vsaj 13 ur na teden ustvarjanja. Čudno, kaj ne?

4. Imam 1 polbrata in 2 polsestri ter sem najmlajša in ne nisem razvajena. (: Obiskala sem 3 osnovne šole: OŠ Martin Konšak, OŠ Ivan Cankar podružnica Košaki (Kjer nas je bilo v prvem razredu samo 4 učenk in en učenec, kasneje pa se je pridružil še en. Tako sem prvi teden pouka ostala sama, ker so vsi zboleli plus učiteljica, ki nam je bila kot druga mama) in OŠ Franc Rozman Stane.

5. Ko so v prvem in drugem razredu že vsi znali brat, sem jaz imela s tem velike težave. Brat je z menoj preživel veliko ur za mizo, bil rdeč ko kuhan rak, jaz pa v solzah, ampak branje mi res ni ležalo. Popisal je veliko knjig in zgubil veliko živcev, jaz pa solz. Bil je vztrajen kot le malokdo. Ampak tisti dan po veliko urah dela sem se naučila brat tako zelo, da sem v tretjem in četrtek razredu prebrala približno 300 knjigic in res ne pretiravam. Zdaj si pišem celo seznam katere knjige sem že prebrala in njihove opise. Ves trud sploh ni bil zaman (:

6. Starost: 10 let naprej. Poklic: čistilka. Plačilo: Lastno zadovoljstvo. (:
   Ko sem šla k teti ali k omi, sem vzela metlo ali krpo in začela pometat/brisat. Ne vem zakaj. Vem samo da mi ni bil problem. Mogoče je bil kriv dolgčas. Samo da bi bilo tako hudo, da bi šla čistit je skoraj nemogoče. Ostali poklici, ki sem jih opravljala: Stric je imel gostilno in sem bila velika pomoč. Drugi stric je delal v servisu, kjer popravljajo žage, kosilnice itd in jaz sem si tam mazala roke, dvigovala telefone, pometala, prala dele in tudi »šraufala«. In naj še kdo reče, da smo manekenke ne sposobne in da se znamo samo kazat. (:
   

To je vse. Ste zvedeli kaj novega? In naj povem, da tega sploh ni lahko pisat.

Ker pa morem dvema osebama predat to nalogo. Bom pa to predala Nini (Nina Galerija) in Aniti (Life.Style.Fun), saj me prav zanima, kaj bi še lahko povedali o sebi. 

 

Love, Evelina