Torej, jaz morem film videt, slišat in čutit, da se me dotakne, pa čeprav pol jočem. Ja jočem, pa kaj, moj ata tudi, podedovala po njem (:
In včasih me kakšni soundtracki, kar presenetijo in si jih želim "vrteti", tudi ko ne gledam filma.
Danes nisem dobra v besedah, jezik se že cel čas zapleta in nastajajo čudne besede. Zato vas zapustim z glasbo. /Huuh, si predstavljate imate fanta/puncu in ko nekaj ušpiči in pričakuje izbruh. Ampak namesto tega rečeš, danes se mi jezik zapleta, zato bom prižgal/a muziko. (: Uh, kak bi bil srečen/na. / --> Samo oplazilo je moje misli.
Kako sem vam zdijo? Težka izbira morem rečt.
Love, Evelina
Malenkost :D, iz filma The Beach in Walk the line sta najboljša soundtrack-a :D
ReplyDeleteNi hujšega ko slišiš v nemški sinhronizaciji švarcija v Terminatorju 2 (I'll be back) enih najbolj znanih fraz iz filmov pol pa nemška sinhronizacija Ich bin Züruck (bljak) tega pacienta Thomasa Danneberga, fraza izgubi pomen pa tudi film, tatalno neprebavljivo :D
Res tebi sta všeč ta dva soundtracka, to pa je zanimivo; no Johnny Cash je itak legenda (:
DeleteSem vedela, da se boš ti vrgo na to temo :P In jaz se popolnoma strinjam s teboj :D
meni so vse dobre. res dobre. :)
ReplyDeletexoxo
Potem pa imava podoben okus (:
DeleteJa če pa sta dve taki znani skladbi, itak da sta mi všeč :D, ostali dve sta mi neznani, zato pa mi tudi nista prišli v uho :D
ReplyDelete