Milano III.

Popolnoma pripravljena na slikanje, se odpravimo do prve lokacije, kot ste tudi videli na video (v objavi I'm So Excited). Majhna, ljubka, prijetna kavarna z zelo prijaznim osebjem. Tudi slikala sem se z šefom. Pa kolo smo si sposodili. Ambient je noro dober. Takrat sem komaj občutila, kako je to, ko se ti pete ugreznejo v asfalt. Ja, prav sem napisala in prav ste prebrali. Tam so na asfaltu prav sledi. To pa zaradi velike vlažnosti in vročine, vsaj tako mi je povedal fotograf. V tej gostilnici sem pozabila tudi zapestnico in ko sem zvečer ugotovila, da je več nimam. Je še vedno bila tam in res sem bila srečna, da so jo shranili.

Naslednja lokacija je bila tukaj:

Vir: Google

V tej pokriti stavbi se najdejo najbolj znane prestižne znamke: LV, Prada, D&G itd. Jaz pa sem se slikala in vrtela na bikovih jajcih, ki so na tleh. Saj če se zavrtiš na njih, prinaša srečo. (: (Prav luknjica na tisti točki je že…) In mislim, da sem jo ravno v tistem trenutku imela, srečo namreč. Bilo je božansko. Veliko turistov je bilo, ki so se kar ustavili in gledali, kaj se zdaj dogaja. Celo en azijec je začel slikat. Ko smo se peljali do te lokacije sem videla najznamenitejšo katedralo v Milano:

Vir: Google

Meni že od nekdaj zelo pri srcu. Arhitekturne stvaritve so me tako ali tako vedno zanimale.

Naslednja postaja: neka prometna ulica v čudoviti svetlobi, blizu prijetne restavracije. In naj omenim, da je res bila ultra prometna: vesp, taxijev in ostalih motornih vozil. Včasih smo promet tudi zaustavili. Eni so lepo z nasmehom opazovali, drugi z zanimanjem, tretji s trobljenjem in eni s komplimenti. Veliko ljudi se je tudi ustavilo in opazovalo dogajanje. Ljudje so tam veliko bolj odprti, to se je tudi videlo pri naslednji lokaciji, ko so ljudje čakali na tramvaj in so kar opazovali. Tudi tukaj smo zasedli prehod za pešce in to je bila naša zadnja lokacija, saj je sonce že zahajalo. Potem smo se odpravili nazaj, kjer sem se preoblekla in preobula in se napotili na zasluženo večerjo, ki je bila odlična -   samopostrežna (poješ koliko hočeš) s koktajlom. Stene odložene s steklenicami vin v eni sobi, v drugi žganih pijač,... Natakarica tako prijazna, da nam je vso prtljago shranila, ker je bila izjemna gneča. Ko so bili naši trebuščki polni, pa smo odpravili do avta in potem proti domu.

Spoznala sem, da želim še it v Milano, da so ljudje tam izjemno prijazni, da mi je italijanščina všeč (čeprav mi je že dolgo), da bo to lahko delala še velikokrat, čeprav je vseeno naporno. Ampak če delaš z veseljem se vse izplača. Koliko ljudi pa še dela to kar jih resnično veseli? Na žalost zelo malo, tisti ko pa, čestitke. (:

Hvala vsem, ki ste mi omogočili to izkušnjo in hvala tudi za pozitivne odzive na moje objave ter pohvalo za video. Sploh si neznate predstavljat, koliko mi to pomeni.

P.S.: Ko dobim slike (če jih) in držite pesti, da jih. Delim z vami.

Love, Evelina