Tri sita

Nekega dne je filozofa Sokrata obiskal mož in mu rekel: » Poslušaj, Sokrat, povedati ti moram, kako se je vedel tvoj prijatelj.«

»Kar takoj naj te prekinem,« je odgovoril Sokrat.

»Ti je prišlo na misel, da bi tisto, kar mi imaš povedati, presejal skozi tri sita?«

Ker je mož zmedeno strmel vanj, je nadaljeval:

»Da, preden spregovoriš, moraš tisto, kar imaš povedati, presejati skozi tri sita. Naj ti pojasnim. Prvo sito je sito resnice. Si preveril in se prepričal, da je vse, kar bi mi rad, resnično?«

»Ne, slišal sem, da so pripovedovali, in …«

»Dobro! Sklepam pa, da si dejstva spustil vsaj skozi drugo sito, sito dobrote. Je tisto, kar mi želiš povedati, vsaj nekaj dobrega?«

Mož je nekaj hipov okleval, nato pa je odgovoril:

»Ne, žal ni dobro, nasprotno …«

»Hmm!« je pristavil filozof. »Pa si vseeno oglejva še tretjo sito. Je koristno, da mi poveš to, kar mi želiš povedati?«

»Koristno? Ne ravno …«

»Potem pa ne govoriva več o tem!« je rekel Sokrat. »Če tisto, kar mi imaš povedati ni niti resnično niti dobro niti koristno, potem tega raje ne bi vedel. Svetujem ti celo, da pozabiš …«

Apologija grškega filozofa Sokrata

Nemalokrat nas srbi jezik, da bi povedali naprej tisto, kar smo slišali pripovedovati. Morda pa bi bilo bolje, če bi, tako kot Sokrat, misli presejali skozi tri sita. Kakšno nevarnost povzročamo, če prenašamo prazne marnje in govorice?Vam je všeč?

Meni je... (: Včasih se edino zatakne, ko je resnica pa ni koristno, pa tudi dobro ne...

Love, Evelina