Ko ogledaš, kake težave imajo eni po Sloveniji, te kar malo stisne. Upam da se vse uredi, zato z vami delim lepše fotografije z sončkom in vso lepoto, ki spada zraven. (:
Ob 7.30 krenemo proti Kranjski Gori, kjer je tudi naš
postanek za kavico.
Ko spijemo še nekaj časa občudujemo gore pred seboj in se
počasi opravimo dalje.
Čez nekaj kilometrov se ustavimo pri nekem jezeru s
kozorogom in naredimo par fotografij.
Naša naslednja postaja je Ruska kapelica
ter
ogled gore Prisank na kateri je luknja oz. nekakšno okno in obraz dekleta,
vklesanega v skalo.
Ko prispemo do Vršiča si ogledujemo prekrasno okolico, lepe
gore, s peskom pokrite strmine in pogumne ljudi, ki se odpravijo po njih.
Zaradi močnega vetra in želje po tekočini se odpravimo proti
domači gostilni. Ko spijemo še kupimo spominke, npr. svizca, ki jodla. Res je
smešen (: Stric si ga je posnel in ga je
imel za zvonjenje.
Nato pa nazaj do avta. In se smejimo enemu Italijanu, ki je
volan zaklenil z verigo in zmes dal neko palico. Kot da ne bi bilo že to dovolj
smešno pa je imel avto znamke Panda 45.
Pot pod noge, šibajmo proti Mangartu oz. Mangrtovem sedlu.
Vožnja je čudovita, saj je opazovanje Soče nadvse očarljivo.
Dokler ne pridemo
v okolico Loga pod Mangartom oz. bolj v bližini predela, kjer se pot začne
vzpenjat, cesta postane ožja, na eni strani prepad, na drugi same skale ...
in
»ročnodelani« predori, kjer se ne morata srečat dva avtomobila. Ampak sta se
ves ta strah in vožnja izplačala.
Saj je Mangartovo sedlo nadse čudovito. Lepa
narava, svež zrak, lepe cvetlice in pihanje močnega vetra v obraz – veter v
laseh. Tam je samevala in se bohotila stara lesena hiša, ki je po
pripovedovanju gospoda, pozimi pokrita z snegom in to kar 9 metrov.
Všeč mi je tudi
bilo, ker sem lahko s tistega predela opazovala jezera v Italiji. Ja točno tako,
kukala sem v Italijo, zato smo se tudi odločili, da jo gremo obiskat. Trbiž,
mesto z veliko smrdljivo halo z usnjenimi izdelki.
Nič kaj preveč zanimivo
mesto, še najbolj zanimiva je bila tale trgovinica z »palčki«, pa še to nebi
smela fotografirat ampak sem. (:
Nič zanimivega gremo dalje.
Nič zanimivega gremo dalje.
Kobarid – lepo mesto, ampak ko si zelo lačen, ker
celi dan nisi nič jedel in je ura 3 popoldan, si želiš, da bi bila vsaj ena
gostilna odprta. Ampak ne niti ena ni bila. Pa jih je bilo veliko. Tako da za
turistično mestece se mi to zdi kar malo neprimerno. Vsi ostali razočarani in jezni.
Jaz pa samo, vse slabo je za nekaj dobro in res, ko smo se odpeljali dalje smo
našli odprto, dobro restavracijo z letnim vrtom in dobro hrano. Samo pika na i,
čudovito preživetemu dnevu (:
To delim z vami, zato ker se mi že en lep čas lušta sonček. So pa slike iz leta 2009. (: Vse slike so moja last.
Love, Evelina
A se mogoče spomniš, kje v Kranjski ste bili na kavi? :) To so namreč moji domači konci, pa sem malo firbčna :)
ReplyDeleteTisto jezero s kozorogom je pa sicer Jasna, tista v Italiji so pa Belopeška jezera. Super za tak mini kolesarski izlet poleti :)
Ne to se pa res ne bi spomnila bolj na samem se mi zdi, da je bila ta gostilna (: Aaaa, to pa verjamem ja.. Uuuu super hvala za te podatke..
DeleteJaz ne kolesarim, ampak tisti ki pa... Pa vsekakor (: