Izlet: Vršič

Ko ogledaš, kake težave imajo eni po Sloveniji, te kar malo stisne. Upam da se vse uredi, zato z vami delim lepše fotografije z sončkom in vso lepoto, ki spada zraven. (:

Ob 7.30 krenemo proti Kranjski Gori, kjer je tudi naš postanek za kavico. 

 Ko spijemo še nekaj časa občudujemo gore pred seboj in se počasi opravimo dalje. 

 Čez nekaj kilometrov se ustavimo pri nekem jezeru s kozorogom in naredimo par fotografij.

 Naša naslednja postaja je Ruska kapelica ter 

 ogled gore Prisank na kateri je luknja oz. nekakšno okno in obraz dekleta, vklesanega v skalo. 

 Ko prispemo do Vršiča si ogledujemo prekrasno okolico, lepe gore, s peskom pokrite strmine in pogumne ljudi, ki se odpravijo po njih.

Zaradi močnega vetra in želje po tekočini se odpravimo proti domači gostilni. Ko spijemo še kupimo spominke, npr. svizca, ki jodla. Res je smešen (: Stric si ga je posnel in ga je  imel za zvonjenje.

Nato pa nazaj do avta. In se smejimo enemu Italijanu, ki je volan zaklenil z verigo in zmes dal neko palico. Kot da ne bi bilo že to dovolj smešno pa je imel avto znamke Panda 45.

 Pot pod noge, šibajmo proti Mangartu oz. Mangrtovem sedlu. Vožnja je čudovita, saj je opazovanje Soče nadvse očarljivo. 

 Dokler ne pridemo v okolico Loga pod Mangartom oz. bolj v bližini predela, kjer se pot začne vzpenjat, cesta postane ožja, na eni strani prepad, na drugi same skale ...

 in »ročnodelani« predori, kjer se ne morata srečat dva avtomobila. Ampak sta se ves ta strah in vožnja izplačala. 

 Saj je Mangartovo sedlo nadse čudovito. Lepa narava, svež zrak, lepe cvetlice in pihanje močnega vetra v obraz – veter v laseh. Tam je samevala in se bohotila stara lesena hiša, ki je po pripovedovanju gospoda, pozimi pokrita z snegom in to kar 9 metrov. 

 Všeč mi je tudi bilo, ker sem lahko s tistega predela opazovala jezera v Italiji. Ja točno tako, kukala sem v Italijo, zato smo se tudi odločili, da jo gremo obiskat. Trbiž, mesto z veliko smrdljivo halo z usnjenimi izdelki. 

 Nič kaj preveč zanimivo mesto, še najbolj zanimiva je bila tale trgovinica z »palčki«, pa še to nebi smela fotografirat ampak sem. (:
Nič zanimivega gremo dalje.

 Kobarid – lepo mesto, ampak ko si zelo lačen, ker celi dan nisi nič jedel in je ura 3 popoldan, si želiš, da bi bila vsaj ena gostilna odprta. Ampak ne niti ena ni bila. Pa jih je bilo veliko. Tako da za turistično mestece se mi to zdi kar malo neprimerno. Vsi ostali razočarani in jezni. Jaz pa samo, vse slabo je za nekaj dobro in res, ko smo se odpeljali dalje smo našli odprto, dobro restavracijo z letnim vrtom in dobro hrano. Samo pika na i, čudovito preživetemu dnevu (:

To delim z vami, zato ker se mi že en lep čas lušta sonček. So pa slike iz leta 2009. (: Vse slike so moja last.

Love, Evelina