Po jutru se dan pozna.

Včeraj sem si rekla, da danes pa grem tekat. Obljubo sem dala sebi in jo tudi izpolnila. Uspelo mi je in ne boste verjeli, ampak to celo zgodaj zjutraj. Ob osmi uri sem že bila na poti, kjer sem začela tek vsenaokoli po mariborskem mestnem parku. Z glasbo v ušesih, s sončkom na obrazu, vetrom v laseh in nasmeškom na ustnicah sem naredila 2.78 km in to v 15 minutah - povprečno hitrost sem imela 9,4 km/h. Potem sem se zaustavila, naredila raztezne vaje, spila vodo in se odločila, da grem še na Kalvarijo. Za tiste, ki ne veste: to je hrib na katerega se gre po 455 stopnicah. Pot navzgor in navzdol sem prehodila v približno 9 minutah in z bolečimi mišicami na nogah.  Vendar z prečudovit razgledom iz vrha:

Ko sem hodila nazaj do mestega parka, sem videla "vodoravno štango" in se spomnila na prevale, ki smo jih delali kot otroci. Tako sem odložila telefon in mp4 ter se zavrtela nič hudega sluteče, če me kdo čudno gleda. (: Potem pa pot pod noge in proti domu. Med potjo pa sem se odločila, da grem domov samo po denar potem pa na smuti v mesto, kar v trenerki.

Ko sem prišla do drevoreda, pa sem si rekla. Zakaj še ne bi malo nazaj domov tekala in tako sem pretekla še 680 metrov (tako dolg je tudi tomšičev drevored) v 4 minutah z povp. hitrostjo 9.8 km/h. Potem pa sem se  še odločila, da bom šprintala po naši ulici do doma - kar sem naredila v 33 sekundah (130 m) z povprečno hitrostjo 14,3 km/h.

Uporabljala sem mobilno aplikacijo Sports Tracker, ki sem jo uporabljala prvič, ampak sem z njo zelo zadovoljna. Saj ti pokaže, kje si tekal, kdaj, koliko časa, maximalna hitrost, koliko kalorij sem zgubila. Pa to ne samo za tek, ampak tudi za hojo, kolesarjenje in še mnogo več.

Torej danes sem pretekla 3,59 km, pri tem pa izgubila 256 kcal. Moja največja dosežena hitrost je 29,6 km na uro in to hitrost sem dosegla med najdaljšim tekom. Ker na daljše proge vedno tekam po mojih  zmogljivostih ali počasi, srednje - nikoli se ne zaustavim. Nekaj metrov pred koncem, pa še porabim zadnje moči in takrat sem najbrž dosegla takšno hitrost.

Eno uro in pol pa sem hodila, mahala otrokom, ki so z vzgoteljicami preživeli čudovito jutro na prostem, opazovala ljudi in okolico, vonjala plodove češenj ter se smejala enemu približno dvoletnemu fantku, s katerim sva se srečala kar dvakrat in vedno ko me je videl se je tako lepo nasmejal, ko se mi ni še v življenju nihče.

Torej sezona teka je odprta vsaj za mene. Me pa res zanima, ali so to dobri rezultati ali ne. Ker jaz sem si prvič takole štopala in res nimam občutka? Me pa tudi zanima, če se spomnite tistih prevalov in če ste jih tudi vi delali kot majhni?

Hvala, ker ste si vzeli čas in prebrali.

Love, Evelina