V preteklosti so slikarji in mnogi drugi imeli svoje muze, ki so jim pozirale.
Včeraj sem tudi jaz pozirala študentom na pedagoški fakulteti. To ne pomeni, da sem bila muza. Bila sem samo model za obraz. Tako sem tudi prvič na lastni koži občutila, kako je ko dve uri sediš in gledaš v eno točko. Slikali so portret, zato sem morala imeti isti izraz na obrazu v isti višini. Prvi dve uri sem imela težavo, ker mi je skoraj zaspala noga in sem morala z njo čim več migati. Kasneje me tudi začel boleti križ. Ampak takoj ko sem se vstala je bilo vse vredu. Še sreča, da sem tisti dan bila bolj ali manj mirno razpoložena. Saj gledati v eno točko in se ne ukvarjati z okolico, je težko. Lahko bi rekla da sem skoraj že meditirala. Potem sem pozirala dve uri, ki so minile hitreje, kot prvi dve. Je pa res, da se mi je že malo spalo. (: Ampak tega na srečo ostali niso opazili. Zadnji dve uri pa sta minili še hitreje, brez kakršnih koli težav. Tako sem preživela 7 ur v tisti učilnici in bila opazovana s strani 12 študentov in čisto vsak me je narisal drugače.
Bila je zanimiva izkušnja, ki mi je ne bi bilo problem ponovit.
Včeraj sem tudi jaz pozirala študentom na pedagoški fakulteti. To ne pomeni, da sem bila muza. Bila sem samo model za obraz. Tako sem tudi prvič na lastni koži občutila, kako je ko dve uri sediš in gledaš v eno točko. Slikali so portret, zato sem morala imeti isti izraz na obrazu v isti višini. Prvi dve uri sem imela težavo, ker mi je skoraj zaspala noga in sem morala z njo čim več migati. Kasneje me tudi začel boleti križ. Ampak takoj ko sem se vstala je bilo vse vredu. Še sreča, da sem tisti dan bila bolj ali manj mirno razpoložena. Saj gledati v eno točko in se ne ukvarjati z okolico, je težko. Lahko bi rekla da sem skoraj že meditirala. Potem sem pozirala dve uri, ki so minile hitreje, kot prvi dve. Je pa res, da se mi je že malo spalo. (: Ampak tega na srečo ostali niso opazili. Zadnji dve uri pa sta minili še hitreje, brez kakršnih koli težav. Tako sem preživela 7 ur v tisti učilnici in bila opazovana s strani 12 študentov in čisto vsak me je narisal drugače.
Bila je zanimiva izkušnja, ki mi je ne bi bilo problem ponovit.
 |
| Photo from |
Pa vam, bi bilo nerodno, ko vas slikajo in vidijo vsako podrobnost na vašem obrazu? Bi se kdaj udeležili česa podobnega?
Love, Evelina
Love, Evelina
vsa časti, da si zdržala 6 ur na miru! :D
ReplyDeleteHvala, pa saj so zmes bile pavze, kjer sem se razmigala, najedla, pogovarjala itd. (:
DeleteKak me zanimajo njihove risbe!
ReplyDeleteVerjamem, samo to so bili prvi letniki, kjer so se komaj "učili". Če bi bili 4. letniki in bi lahko delali, kakorkoli bi želeli. To bi bilo še bolj zanimivo. (:
DeleteVem iz prve roke, kako je..tudi jaz sem morala tako v sredji šoli pozirati za portret..skoraj se mi je snelo!!! Dokler ne probaš, res ne veš kako zoprno je v bistvu =)Ko vsi strmijo vate in te proučujejo, uff! =)
ReplyDeleteUff, še ena žrtev. Ja jaz sem tudi v srednji ampak tam sem sošolcem. Tukaj pa popolnim neznancem. (:
DeleteDvomim, da bi lahko bila toliko časa pri miru. Verjetno bi se mi enkrat samo strgalo in bi ušla ;)
ReplyDeletehaha, saj ni tak hudo. Se navadiš (:
Deletezanimivo. Dvomim, da bi mi uspelo toliko časa obstati na mestu, ker sem hiperaktivna in ne morem niti 5 minut biti pri miru, hehe. :) je pa dobra izkušnja, se strinjam
ReplyDeletexoxo, Nina
hahah, kakor kdo (: Jz tut sem živa včasih. Ampak tisti dan na srečo nisem bila (:
DeleteOjoj, boga :)
ReplyDeleteAmpak ziher so nastale čudovite slike :)
Ne, ne bi, ker ne maram, da je toliko oči uprtih v mene toliko časa :)
ReplyDeleteDrugače sem bila pa tudi jaz tista, ki slika in se mi je model smilil :P
Deja Zu
Saj mene so tudi spraševali, če mi ni težko (: Tak da malo sem se jim smilila :D In sploh nisem vedela da slikaš. To pa je nekaj novega..
Delete